REŠITVE - RABA VEJICE

REŠITVE - RABA VEJICE

Vstavi manjkajoče vejice

Tone še nikoli ni videl noči, ne zvezd, ki so sijale mirno, in ne velikega neba, ki mu ni kraja nikjer. –

Ni se ozrl, ali videl je, kako nekdo stoji ta. –

Ne samo ljudem, tudi krajem sem bil nehvaležen. –

Mati, saj ne maram v Ljubljano. –

Največji dramatik vseh časov, Shakespeare, je živel burno življenje. –

Gledal me je, in me ni videl. –

Pastir je hitel v vas, ozirajoč se v temne oblake. –

Nazaj, mati, nazaj! –

Vrnil se bom v sredo, 8. decembra, ob 7. uri.

Utemelji rabo vejice

Pozdravljen, tihi Močilnik, ti kapelica vrhniška!
Vejici ločita pristavek od ostalega dela povedi.

Hvaležen sem bil domu in cesti, polju, gozdu, nebu, soncu in zvezdam.
Vejice ločujejo enakovredne dele priredno zloženega predmeta.

Šel sem v Močilnik, v zibel moje ljubezni.
Vejica loči pristavek.

Vsa pokrajina ob cesti, ki drži z Vrhnike v Ljubljano, je posuta s spominskim cvetjem.
Vejica loči prilastkov odvisnik od nadrednega stavka.

Kar nenadoma so se vzdignile tik pred nami ogromne hiše, begali so ljudje vse križem, jadrno so drčali vozovi.
Vejica ločuje stavke vezalnega priredja.