Še dandanes velja, da je v baladi Povodni mož kos Prešernovega osebnega življenja.
Pesnik je na Dunaju prebiral Valvasorjeve knjige Čast vojvodine Kranjske in je lahko tam našel na dveh mestih opis tega, kar se je baje godilo v Ljubljani prvo nedeljo julija 1547. leta, ko je povodni mož ugrabil s plesa na Starem trgu mestno razuzdanko Urško Šeferjevo in planil z njo v Ljubljanico. (Preberi zgodbo Povodna pošast, ki je lahkomiselno dekle odvedla v vodo, Slovenska ljudska pripoved, Knjižnica Kondor, str. 19, 20, MK, Ljubljana 1966.)
Zgodba se mu je zdela primerna za balado in
v jezi na Dolenčevo Zaliko je imenoval zapeljivko v baladi Zaliko in ne
Urško, kakor je bral v Valvasorju.
---------------------------------------------------------------------
V knjigi Zgodbe o Prešernu beremo, da
je bil med študijem na Dunaju samo dvakrat doma, kajti pot je bila takrat
zelo naporna in draga. Prvič se je vrnil na Kranjsko med velikimi počitnicami
1824. leta ...
Večino počitnic je preživel v Ljubljani v
družbi s prijateljem Andrejem Smoletom. Prešernu je ugajala njegova vesela
narava in njegovo navdušenje za domačo in tujo literaturo. Pogosto sta
zahajala v gostilno Jakoba Dolenca na Karlovški cesti. Tam se je resno
zaljubil v domačo hčer Zaliko,
dvajsetletno kmečko lepotico in dobro pevko. A razplet za štiriindvajsetletnega
vrbenskega jurista ni bil srečen. Oče Dolenc je bil menda naklonjen njegovi
snubitvi, Zalika pa ga je vztrajno zavračala, čeprav je spoznala njegovo
dobro srce. Jeza in užaljenost zaradi dekletove prevzetnosti sta v Prešernu
spodbudili razpoloženje za prve občutene verze, iz katerih se je po vrnitvi
na Dunaj rodila balada Povodni mož.
--------------------------------------------------------------------------
Prisluhni recitaciji Povodni mož ali (avdiokaseta).
V berilu Dober dan, življenje na straneh 8,
9, 10 še enkrat preberi balado,
nato pa raziskuj besedilo;
pisno, v obliki povzetka bistvenega, odgovori
na vprašanja (Raziskujmo besedilo).
--------------------------------------------------------------------------
V pesmi poišči
značilnosti balade (Potujmo v svet književnosti)
in jih oblikuj v miselni vzorec.
Prešeren je izbral za to balado plesni ritem. Poskusi to dokazati s ploskanjem poudarjenih (močno) in nepoudarjenih (lahno) zlogov. Če dobro prisluhneš ritmu, dobiš naslednjo sliko poudarjenih in nepoudarjenih zlogov:
u : znak za nepoudarjen
zlog
-- : znak za
poudarjen zlog
Od /nek/daj le/pe /so /Ljub/ljan/ke/ slo/ve/le/
u --
u u -- u u
-- u u -- u
: v tem verzu (in vseh drugih verzih pesmi)
se enakomerno izmenjujejo nepoudarjen (u), poudarjen (--) in nepoudarjen
(u) zlog; ritmično enoto imenujemo
STOPICA,
in sicer
amfibrah (u--u).
Poglej 4. kitico in premisli, kaj naj bi z
ritmom oponašal Prešeren.
Zapiši metrično shemo 4. kitice.
---------------------------------------------------------------
Napiši pesem ali spis:
Ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos (baladna ljubezenska zgodba iz današnjih
dni)
ali: Povodni mož omrežiti Uršiko zalo želi (baladna ljubezenska zgodba
iz današnjih dni)
ali: Ilustriraj Povodnega moža (likovno izraženo doživetje pesmi
Povodni mož)
