KONCEPT DELA Z NADARJENIMI

 

Sposobnosti nadarjenih otrok:

 

SPLOŠNA INTELEKTUALNA SPOSOBNOST : vsestransko bister otrok, opazujoč, navdušuje se nad novimi zamislimi, je vedoželjen, uči se hitro in zlahka, veliko sprašuje, je neodvisen, ima bogat besednjak, misli abstraktno, rad postavlja domneve in je intenziven.

SPECIFIČEN TEORETIČNI TALENT : otrok, ki je izjemno dober pri enem ali več predmetih, izkazuje visoko uspešnost pri interesnih dejavnostih, veliko ve o določenih področjih, hitro osvaja znanja, ima dober spomin in razumevanje. STVARJALNOST IN PRODUKTIVNO MIŠLJENJE: otrok , ki se s stvarmi ukvarja na nenavadne načine in se domisli zanimivih rešitev, samostojno misli, ima smisel za humor, je zelo iznajdljiv in izviren.

VODSTVENA SPOSOBNOST : otrok ima učinkovito sposobnost organizacije in načrtovanja dejavnosti, je samozavesten, sistematski, vrstniki ga dobro sprejemajo, uporablja zdrav razum, je odgovoren, jasen in predvidi posledice stvari.

NADARJENOST ZA LIKOVNO IN IZVAJALSKO UMETNOST npr. izjemni plesalci, glasbeniki in drugi umetniki vseh vrst. Nadarjen otrok izraža čustva, misli in razpoloženje z umetnostjo, ima smisel za skladnost, izraža domišljijo, natančno opazuje in je gibčen.

PSIHOMOTORIČNE SPOSOBNOSTI : v to skupino spadajo otroci z izrednimi psihomotoričnimi sposobnostmi (ročne spretnosti ali športne sposobnosti).

 

ZNAČILNOSTI NADARJENIH IN TALENTIRANIH OTROK

 

MISELNO-SPOZNAVNO PODROČJE:

 

  • razvito divergentno mišljenje (fleksibilnost, originalnost),
  • razvito logično mišljenje (analiza, posploševanje, sklepanje), nenavadna domišljija,
  • natančnost opazovanja,
  • dober spomin,
  • smisel za humor.

 

UČNO-STORILNOSTNO PODROČJE:

  • široka razgledanost,
  • visoka učna uspešnost,
  • bogato besedišče,
  • hitro branje,
  • spretnost v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija),
  • motorična spretnost in vzdržljivost.

 

Pri učno neuspešnih nadarjenih učencih opazimo naslednje značilnosti :

 

  • nezainteresiranost za šolo in udeležbo v šolskih dogajanjih,
  • strah pred spraševanjem, pri preverjanju znanja dosega slabe rezultate,
  • nizka samopodoba, pomanjkanje samozaupanja, pretirana samokritičnost,
  • nesposobnost tvornega delovanja pri skupinskem delu,
  • učenca ni možno motivirati z običajnimi spodbudami (dobrimi ocenami, nagrajevanjem pridnosti, izražanjem navdušenja),
  • slaba pozornost, zdolgočasenost,
  • nemirnost ali raztresenost, tudi občasna agresivnost,
  • nestrpnost do vrstnikov, ki so počasnejši,
  • čustvena in socialna nezrelost in nestabilnost,
  • ustno se dobro izraža, a je slabši pri pisnem delu,
  • odlično razume in pomni stvari, ki ga zanimajo,
  • rajši navezuje stike s starejšimi učenci ali z odraslimi.

 

Izhodišča za odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci

 

Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci naj izhaja iz sodobnega pojmovanja nadarjenosti.

Delo z nadarjenimi učenci naj se začne čimbolj zgodaj. V prvi triadi poteka delo z njimi praviloma v oblikah notranje diferenciacije pouka, v drugi triadi v oblikah notranje in fleksibilne diferenciacije, v tretji triadi pa poleg teh oblik tudi v oblikah delne zunanje diferenciacije.

Pri odkrivanju nadarjenih učencev sodelujejo vsi pedagoški delavci in šolska svetovalna služba. Po potrebi sešole povezujejo med seboj ter k sodelovanju pritegnejo tudi strokovnjake zunanjih institucij.

Termin "odkrivanje nadarjenih učencev" označuje celoten proces, ki vključuje evidentiranje, identifikacijo ter seznanitev in pridobitev mnenja staršev.
Odkrivanje se praviloma izpelje v prvi in drugi triadi, po potrebi pa se ponoviše v tretji triadi. S tem se zagotovi, da imajo vsi nadarjeni enake možnosti, da so odkriti.

 

KORAKI IZVAJANJA KONCEPTA DELA Z NADARJENIMI

 

  • INFORMIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV ŠOLE
  • EVIDENTIRANJE UČENCEV, KI BI LAHKO BILI NADARJENI IDENTIFIKACIJA NADARJENIH UČENCEV
  • DELO Z NADARJENIMI UČENCI
  • ANALIZA IZVAJANJA PROGRAMA

 

EVIDENTIRANJE UČENCEV

 

V skupino evidentiranih so izbrani učenci, ki izpolnjujejo vsaj enega od navedenih kriterijev. To je širša skupina učencev, ki bi lahko bili nadarjeni. Evidenco evidentiranih učencev vodi šolska svetovalna služba.

Učni uspeh - učenec dosledno izkazuje odličen učni uspeh (v 1. triadi se upošteva opisna ocena).

Dosežki (performance) - izjemni dosežki pri likovni, glasbeni, tehnični,športni in drugih dejavnostih.

Učiteljevo mnenje - ki si ga je o učencu oblikoval med vzgojno izobraževalnim procesom. Posebno pozornost pri presojanju mora posvetiti tistim učencem, ki kažejo znake nadarjenosti in nimajo odličnega uspeha, ki prihajajo iz socialno depriviranega okolja, drugačnega kulturnega okolja, ali imajo specifične učne ali vedenjske težave.

Tekmovanja - udeležba in dobri rezultati na regijskih in državnih tekmovanjih

Hobiji - trajnejše aktivnosti, za katere ima učenec močan interes in v katerih dosega nadpovprečne rezultate.

Mnenje šolske svetovalne službe - Šolska svetovalna služba oblikuje svoje mnenje na osnovi obstoječe evidence o učencu, z vzgojiteljicami iz vrtca, razrednimi in drugimi učitelji, knjižničarjem in mentorji interesnih in drugih dejavnosti.

 

DELO Z NADARJENIMI

 

Delo z nadarjenimi učenci izhaja iz naslednjih temeljnih načel:

  • širitev in poglabljanje temeljnega znanja,
  • hitrejše napredovanje v procesu učenja,
  • razvijanje ustvarjalnosti,
  • uporaba višjih oblik učenja,
  • uporaba sodelovalnih oblik učenja,
  • upoštevanje posebnih sposobnosti in močnih interesov,
  • upoštevanje individualnosti,
  • spodbujanje samostojnosti in odgovornosti,
  • skrb za celostni osebnostni razvoj,
  • raznovrstnost ponudbe ter omogočanje svobodne izbire učencem, uveljavljanje mentorskih odnosov med učenci in učitelji oziroma drugimi izvajalci programa,
  • skrb za to, da so nadarjeni učenci v svojem razrednem in šolskem okolju ustrezno sprejeti,
  • ustvarjanje možnosti za občasno druženje glede na njihove posebne potrebe in interese.