|
Na izletu v Gradcu
V soboto smo šli na izlet v Avstrijo, v Gradec ali Graz, kot se mu reče po nemško. Ob pol desetih smo prestopili mejni prehod Šentilj, pol ure kasneje pa smo že prispeli v Graz. Mesto je bilo že lepo novoletno okrašeno in bilo je veliko ljudi.
Najprej smo se z žičnato železnico povzpeli na hrib Schlossberg. Tam smo si ogledali najstarejši stolp zvonov Glockenturm in park z vodnjakom. Nato smo šli še do urnega stolpa (Uhrturm), od koder smo imeli zelo lep razgled na celo mesto.
Po stopnicah smo se spustili do starega mestnega jedra. Sprehodili smo se čez Glavni trg ali Hauptplatz do mestne hiše, ki ji pravijo Rathaus, in zavili na dvorišče deželnega dvorca. Tu smo občudovali iz ledu narejene jaslice. Ogledali smo si še največjo katedralo in mavzolej, videli 200 let staro Dvorno pekarno ali Hofbäckerei ter se vrnili na Glavni trg.
Trg je zaprt za avtomobile, tako se vsi vozijo s tramvajem. Na osrednjem delu trga stoji spomenik nadvojvode Johanna z vodnjakom, okoli njega pa so razpostavili številne stojnice božičnega sejma. Tu smo si lahko kupili razne spominke, bonbone, pecivo in hrano. S trgovci smo se morali sporazumevati v nemškem jeziku. Imeli smo precejšnje težave, zato smo si pomagali še z angleščino, če smo videli, da znajo angleško.
Obiskali smo še dva manjša božična sejma, si ogledali frančiškansko cerkev, prečkali Muro in videli od blizu še Kunsthaus.
Izlet mi je bil zelo všeč, saj smo videli veliko novega.
Aljaž Božič, 8.r
Znamenitosti Gradca
Glavni trg ali der Hauptplatz
 V srednjem veku je bil Gradec pomembno trgovsko središče, saj so mešetarji ravno na tem trgu ponujali svoje blago na sejmih vsak teden in ob večjih praznikih. Leta 1878 so na sredi trga postavili vodnjak s spomenikom nadvojvode Johanna, ki si je prizadeval za razvoj Štajerske. Vodnjak krasijo štiri ženske figure, ki simbolizirajo štiri reke (Mura, Enns, Drava, Sann), ki so tekle skozi tedanjo Štajersko.
 Glavni trg, v obliki trapeza, je še danes center javnega življenja. Tu stoji Mestna hiša (Rathaus), kjer imata sedež župan in mestna vlada. Vsi tramvaji vozijo čez trg in najpomembnejše trgovske ulice se stekajo na trgu. Okoli spomenika stojijo številne stojnice, kjer ljudje ob kranjski s hrenom ali gorčico radi poklepetajo s prijatelji.
 Zanimivost: Kot center javnega življenja je bil glavni trg tudi že v 18. stoletju, saj so na njem javno izvrševali kazni. Za manjše prestope so ljudi postavili ob sramotilni steber, jih zaprli v kočo za norce ali pa so morali jezditi na lesenem oslu. Tudi smrtne kazni so izvrševali, pri čemer so imele privilegiji biti obglavljeni na tem trgu osebe na višjih položajih.
Grajski hrib ali der Schlossberg
Po gradu, ki je več kot 1000 let stal na skalni polici hriba, je mesto dobilo ime. Iz slovanskega jezika Gradec (majhni grad) je nastalo ime Graz in iz majhnega gradu je nastala močna trdnjava. Leta 1809 jo je Napoleon porušil, ostala sta le še urni stolp in stolp zvonov.
Stolp zvonov ali der Glockenturm so postavili v 16. stoletju, v njem pa »domuje« največji zvon v Gradcu, ki so ga poimenovali z ženskim imenom Liesl, saj je namreč beseda zvon v nemškem jeziku ženskega spola.
 Urni stolp ali der Uhrturm je krasil mesto že v 13. stoletju, svojo današnjo podobo pa je dobil v 16. stoletju. Na stolpu so štiri številčnice, ki so najprej imele le urne kazalce, kasneje pa so jim dodali še minutne kazalce. Urni mehanizem, ki je bil zgrajen leta 1712, deluje še danes, vendar ga od sredine 20. stoletja dela na elektriko. V notranjosti stolpa se skrivajo trije zvonovi. Na lesenem balkonu so postavili opazovalnice, od koder so čuvaji lahko pravočasno opazili in opozorili na pretečo nevarnost. Ob požarih se je s stolpa oglasil požarni zvon, ob polnih urah pa so zvonili z drugim zvonom. Prav tako so zvonili ob usmrtitvah ter kasneje ob policijskih urah.
 Na hrib se lahko popeljete z žičnato železnico ali pa s steklenim dvigalom iz samega centra mesta, navzdol pa vodi 260 stopnic. Danes je Schlossberg s svojim parkom in vodnjakom čudovita razgledna točka in sprehajališče, poleti pa v gledališču na prostem potekajo številne kulturne prireditve.
Mestna hiša ali das Rathaus
Na Glavnem trgu se od konca 19. stoletja šopiri s svojo kupolo, uro in kotnimi stolpci mestna hiša. Tu notri se nahajajo poleg župana in mestne vlade tudi trgovine, kavarna z vrtom, dve sejni dvorani in poročna dvorana.
Prej v renesančnem stilu narejena zgradba, ki je med drugim služila tudi kot ječa, je leta 1803 dobila nov izgled v baročno-klasičnem stilu. Leta 1893 pa je zaživela v podobi poznozgodovinskega-staronemškega stila, po zamisli dunajskih arhitektov.
Zanimivost: Za preoblikovanje mestne hiše se je potegoval tudi domačin, arhitekt iz Gradca, a mu očitno mestni veljaki niso zaupali in so raje najeli dva arhitekta z Dunaja. A si je zato domačin pridobil slavo z izgradnjo mestne hiše v Münchnu.
Deželni dvorec ali das Landhaus
 Konec 15. stoletja so se štajerski deželni stanovi odločili, da ne bodo več zasedali po različnih gradovih in samostanih, zato so si dali v glavnem mestu Štajerske sezidati deželni dvorec. Za današnjo podobo dvorca je leta 1557 poskrbel italijanski stavbenik Domenico dell' Aglio, zato zgradba s svojimi arkadnimi hodniki v treh nadstropjih spominja na beneško palačo.
 Na arkadnem dvorišču v renesančnem stilu stoji vodnjak z uto, ob božičnem času pa dvorišče krasijo ledene jaslice (Eiskrippe).
Tudi letos je pričaral znan umetnik za led (Eiskünstler) Gert J. Hödl s svojimi kolegi iz tujine božične jaslice iz ledu. Jaslice so naredili iz približno 50 ton ledu.
Stolna cerkev ali der Grazer Dom
 Na čase, ko je bil Gradec cesarsko mesto, spominja stolnica. Zgraditi jo je dal namreč cesar Friederich III. Zunanjost cerkve je preprosta, v notranjosti pa se prepletata in dopolnjujeta gotska arhitektura in baročna oprema. Od konca 18. stoletja naprej služi stolnica kot škofijska cerkev in kot glavna cerkev katolikov na Štajerskem. Zraven stolnice stoji mavzolej, kjer počiva cesar Ferdinand II.
Dvorna pekarna ali die Hofbäckerei
 Leta 1891 je lastnik, čigar pekarna je dobila laskavi naslov dvorne pekarne, dal narediti novo fasado in tako je nastal čudovit neobaročni portal, narejen iz hrastovine in orehovega lesa. Pekarna obratuje še danes.
Hiša umetnosti ali Das Kunsthaus
Kot vesoljsko plovilo na desni obali reke Mure deluje steklena zgradba, ki sta si jo zamislila angleška arhitekta in jo poimenovala »Friendly Alien«. Odprli so jo ob priložnosti, ko je bil Gradec razglašen leta 2003 kot Kulturno mesto Evrope. V njej si je mogoče ogledati različne razstave ali pa samo pohajkovati po številnih trgovinah.
(vir: http://www.graztourismus.at/)
Nekaj splošnih podatkov o Avstriji
Uradni naziv
Republika Avstrija; Republik Österreich
Politični sistem
zvezna republika
Državni poglavar
Thomas Klestil, predsednik
Predsednik vlade
Wolfgang Schussel, zvezni kancler
Zunanja ministrica
Benita Ferrero-Waldner
Površina
83.859 km 2
Glavno mesto
Dunaj (1.600.000)
Prebivalstvo
8,1 milijona (Avstrijci 99,4%, Slovenci 0,2%, Hrvati 0,3%, ostali 0,1%)
Jezik
nemški
Vera
katoliki 78%, protestanti 5%, ostali 17%
Valuta
evro
BDP na prebivalca
26.700 € (2002)
Avstrija je zvezna republika, ki jo sestavlja devet zveznih dežel:
Geografske značilnosti
Avstrija leži v južnem delu Srednje Evrope, obsega področje vzhodnih Alp in porečje Donave. Meji na osem držav: Nemčijo, Češko, Slovaško, Madžarsko, Slovenijo, Italijo, Švico in Liechtenstein. Avstrija je alpska država, ki jo poleg gora in hribov pokrivajo tudi ravnine. Najvišja gora je Grossglockner, 3797 metrov , najdaljša in najpomembnejša reka je Donava, katere tok v Avstriji je dolg 350 kilometrov . Poleg Dunaja sta večji avstrijski mesti še Linz in Graz.
Gospodarstvo
Storitve so najpomembnejša gospodarska dejavnost, ki zaposluje dve tretjini aktivnega prebivalstva in predstavlja 62% obsega proizvodnje. Industrija (vključno z gradbeništvom) predstavlja okrog 35% BDP, medtem ko kmetijstvo in gozdarstvo, tradicionalni panogi, predstavljata samo 1,3% BDP. V industriji imajo najpomembnejše deleže prehrambena industrija in industrija pijač, jeklarska proizvodnja, kemijska industrija in proizvodnja vozil. Poleg tega je ta država tudi popularen turistični cilj.
Zgodovina
Po nadvladi Rimljanov , Hunov , Lombardov , Ostrogotov , Bavarcev in Frankov , je ozemlje Avstrije v 10. stoletju prešlo pod Babenberžane . Te so v 13. stoletju nasledili Habsburžani , ki so ostali na oblasti vse do 20. stoletja .
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi . Izvirajo iz Švabskega in se imenujejo po gradu Habichsburg v kantonu Aargau . Od druge polovice 13. stoletja so vladali vsem avstrijskim deželam , pod svojim okriljem pa so imeli tudi večino Slovenije .
Habsburžani so v 15. stoletju postali nemško-rimski cesarji . Na tem položaju so se s krajšimi presledki obdržali do odprave cesarstva 1806 . Prvi cesar je postal Friderik III. Habsburški leta 1452 , ki je bil uspešen tudi pri združevanju habsburških dežel. Pravi vzpon so Habsburžani sicer dosegli z Maksimilijanom I. , ki je osvojil Nizozemsko , Belgijo in Burgundijo , in z njegovim sinom Filipom ( 1478 - 1506 ), ki je osvojil Kastilijo , Španijo in Neapeljsko kraljestvo. Cesarstvo je bilo največje v času Karla V. v 16. stoletju . Po smrti Karla VI. se je vladavina nadaljevala v ženski črti. Leta 1740 je vladarica postala Marija Terezija , ki je skupaj s njenim sinom Jožefom II. izpeljala precej reform. Zadnji avstrijski cesar je bil Karel I. Avstrijski . Ko je leta 1918 razpadla Avstro-Ogrska , so oblast izgubili tudi Habsburžani.
Po razpustitvi Svetega rimskega cesarstva leta 1806 je bilo osnovano Avstrijsko cesarstvo, ki je bilo leta 1867 preurejeno v dvojno monarhijo Avstro-Ogrsko . Pred I. svetovno vojno , po kateri je propadla, je Avstro-Ogrska obsegala celotno ozemlje današnje Avstrije , Madžarske , Češke , Slovaške , Slovenije , Hrvaške , Bosne in Hercegovine , ter dele ozemelj današnje Italije ( Južna Tirolska ), Romunije ( Transilvanija ), Srbije ( Vojvodina ), Poljske in Ukrajine ( Galicija ). Po porazu v prvi svetovni vojni je monarhija razpadla na več neodvisnih držav, katerih ena je današnja Avstrija.
Leta 1918 je Avstrija postala republika , kar je ostala do leta 1934 , ko je kancler Engelbert Dollfuß uvedel diktaturo.
Avstrijo je leta 1938 priključila nacistična Nemčija . Po porazu nacistov v drugi svetovni vojni so Avstrijo skladno s sklepi Potsdamske konference zasedle zavezniške sile. Leta 1955 je država znova dobila popolno neodvisnost pod pogojem, da se zaveže nevtralnosti . Kljub temu se je po padcu komunizma v Vzhodni Evropi Avstrija začela vključevati v evropske povezave in se tako leta 1995 vključila v Evropsko unijo , leta 1999 pa še v Evropsko monetarno unijo .
(vir: http://www.evropska-unija.si/pages/evropska_unija/clanice/avstrija.html in http://sl.wikipedia.org/wiki/Avstrija )
|
