France Prešeren, TURJAŠKA ROZAMUNDA

  Na kaj pomisliš, ko si ogleduješ ta mogočni grad?
To je grad Turjak. Pred vhodom vanj stoji zelo stara in mogočna lipa. Zakaj to pripovedujem?
Ker si je Prešeren za prizorišče dogajanja v pesmi Turjaška Rozamunda izbral prav grad Turjak in dvorjane.

Prisluhni umetniški recitaciji pesmi Turjaška Rozamunda. (avdiokaseta)

Pesem tiho ali glasno preberi.

Odgovori na vprašanja:

V katero zgodovinsko dobo  postavlja pesnik dogodek v pesmi? Kateri stan je najveljavnejši? V resnici pred gradom stoji mogočna lipa, pesnik pa jo je upovedil kot hrast. Ta hrast ni le običajno mogočno drevo, je simbol moči in časti turjaške dinastije.
Do kam sega prizorišče pesmi?
Komu je  pesnik posvetil drugo kitico?
Kako označuje pesnik zgodovino Rozamundinih ljubezni, ki se je končala z zaroko z Ostrovrharjem?
Kdo zabava viteško gospodo na gradu? O čem poje potujoči pevec?
Kdo sproži zaplet v pesmi? Kaj je povod zapleta, s čim se dejanje zaplete?
Kje doseže dejanje svoj vrh? Se tudi tebi zdi, da doseže vrh z Rozamundinimi besedami Ostrovrharju, ki jih čutimo kot odgovor na pevčevo pesem: Pevec: "Bog jo živi gospodično,/ Bog ji hčere daj enake ..."
                                                      Rozamunda:"Brez otrok moj zakon bodi,/ brez veselja leta stare ..."
Kar je želel pevec dobrega Rozamundi, temu se ona s svojo zakletvijo skoraj zavestno odreče.
Razplet prinese Ostrovrharjev odhod v boj in razsnova Ostrovrharjevo poroko z Lejlo.
Opaziš, kako je opisovanje gostije na Turjaku pripovedovano počasi, razvlečeno, medtem ko so priprave na boj, pot v Bosno, osvoboditev zasužnjenih rojakov orisane naglo, dramatsko napeto, zgoščeno?
Katero za viteške čase najpomembnejšo besedo je Prešeren premišljeno postavil na začetek in na konec romance?
Rozamundo je doletela kazen za ošabnost in prevzetnost. Primerjaj kazni Urške in Rozamunde. Se razlikujeta?
Kaj meniš o njih?
Konec Turjaške Rozamunde je spravljiv, celo posmehljiv, tako različen od tragičnega konca Povodnega moža.

Domače delo: (Eno izmed predlaganih možnosti pripravi za predstavitev v razredu)
a) Pisna obnova pesmi ali
b) Rozamunda pripoveduje (dekle, 1. oseba) oziroma Ostrovrhar pripoveduje (fant, 1. oseba) ali
c) Ostrovrhar na obisku pri nuni Rozamundi (čez nekaj let).

Iz pesmi izpišimo zadnjo besedo vsakega sodega verza:
oblake - žlahtne - snubače - domače - poslane - rane ...
Če besedam prisluhnemo, ugotovimo, da se glasovno ujemajo, in sicer samoglasniki (a,e).
Tako glasovno ujemanje imenujemo ASONANCA.

Opazimo lahko tudi, da imajo kitice različno število verzov (od 4 do 18), torej so različno dolge. Vsaka predstavlja svojo vsebinsko enoto.

Izpišimo prva dva verza in ugotovimo metrično shemo:
Hrast stoji v turjaškem dvoru,
    -      u/ -      u / -    u /    -    u/
vrh vzdiguje svoj v oblake,
 -      u / -  u /    -     u / -   u/    Verz ima 8 zlogov in je četverostopični TROHEJ.

Pesem je ROMANCA.
V berilu preberi, kaj je romanca, nato pa značilnosti prepiši in si jih poskušaj zapomniti.
 

|Na začetek| |Nazaj|