GALJOT


Galjot je vozil galejico,
vseskozi prosil je boga,
de b' še enkrat na suhem stal.
de b' še enkrat prišel na dom.
Obljubil je darove tri:
za prvi dar je mašni plašč
na goro k svetemu Lovrencu:
za drugi dar je kelih zlat
na Huje k svet'mu jožefu;
in tretj dar glasan je zvon
k devic' Marlj' na jezero.

"Le vlec', le vlec', veter hladan,
veter hladan, veter močan!"
Tako je prosil ubog galjot.
Potegnil veter je hladan,
veter hladan, hudo močan,
zanesel je galejico
na kraj morja širocega.

Pri kraj' morja širocega
stoji mladenič lep in mlad.
Tako je rekel ubog galjot:
"Mladenič mlad, al' me poznaš,
al' veš, od kod sem jest doma?"
"Jest tebe dobro že poznam,
'z Ljubljane bele si doma."
"Al' veš, mladenič lep in mlad,
kako na mojem domu gre?"

 "Na tvojem domu dobro gre,
tvoj sin bo novo mašo pel,
hči tvoja pa se zdaj moži;
in tvoja žena pa ima
že dolgo druzega moža.

Galjot poseže v torbico,
prinese ven r'meni zlat:
"Oj nesi mojemu sinu,
ki bo novo mašo pel."
Galjot poseže v torbico,
prinese venkaj prstan zlat:
"Oj nesi moji hčeri to,
ki se ravno zdaj moži.
Moji ženi pa poroči:
živ ni več ubog galjot!"

"Le vlec', le vlec', veter hladan,
veter hladan, veter močan!"
Potegnil veter je hladan,
veter hladan, hudo močan,
odnesel je galejico
spet sred morja širocega.

Tako je rekel ubog galjot:
"Veselite se, ve ribice,
ker boste pile mojo kri;
veselite se, ve ribice,
ker boste glodale moje kosti."



SLOVAR

galjot - kaznjenec v srednjem veku, obsojen na veslanje na galeji
galeja - vojna ali trgovska ladja na vesla v srednjem veku; imela je do 150 vesel; v rabi je bila do 18. stoletja
kelih (rel.) - dragocena obredna posoda za tekočino
maša - glavni verski obred, ki ga opravlja duhovnik pri oltarju
peti novo mašo - prva maša, ki jo opravi duhovnik po svoji posvetitvi

|Na začetek| |Stran nazaj|