Kar se bere in najde v tej knjigi, je z eno besedo sijajno! Vsaj jaz česa podobnega ne poznam: da bi se v isti osebi znašla tako odličen pesnik, takšna mehka in obenem duhovita lirična duša, ter tako natančno misleč poznavalec literarne teorije! In še naprej: da bi tak pesnik znal na način, ki je daleč od pogostne teoretske odvratnosti, povedati bistveno o množici pesniških oblik, zraven pa napisati vrsto vzorcev, nekaterih celo prvič v slovenščini, ki niso naštancani ali za lase privlečeni, temveč prava, odlična poezija - ne, česa takega ni najti kjerkoli in kadarkoli!

Knjigo je njen stvarnik namenil malo odraslejši mladini, ki jo bo lahko v resnici z veseljem in pridom brala, če je količkaj v oblasti tovrstne radovednosti; toda obenem je temeljno literarnoteoretsko delo, sistematična strokovna informacija, korektna, dovolj izčrpna in nazorna. Kdor teorije ne mara, ker je vsaka teorija pač, po Goetheju, siva, pa lahko strokovne strani seveda mirno izpusti in se pusti zapresti v rahli, malce nostalgični, vendar prijazno šegavi in vsekakor osvajajoči svet Novakove lirike: ki je najprej to in šele potem vzorec in ponazoritev.
Zato pa je tudi kot vzorec tako zelo dobra.
Skratka: prvovrstno!

Matjaž Kmecl