Še se spominjam, ko sem veliko svojih astronomskih opazovanj lahko opravil kar z domačega vrta v Slovenski Bistrici. V drugi polovici devetdesetih let 20. stoletja pa se je svetlobna onesnaženost tako povečala, da lahko Rimsko cesto iz istega mesta vidim le še nekajkrat letno, ko so pogoji res odlični. Tudi pogled na Pohorje je porazen. Medtem ko je bilo v začetku 90. let ponoči povsem temno, je danes osvetljeno kot božično drevesce. Tako je tudi na Pohorju danes izjemno težko najti mesto, kjer je nebo res temno. Si občina, ki z velikim delom svojega ozemlja pokriva bodoči Regijski park Pohorje, in mesto Slovenska Bistrica res ne zaslužita boljše javne razsvetljave?

Neokrnjeno nočno nebo je del naravnega okolja, ki pa ga mnogi sploh ne opazijo. Medtem, ko obstajajo številna gibanja za ohranitev gozdov, voda, živali, pa je pobud za ohranitev temnega neba veliko manj. Še posebej v Sloveniji. In kaj izgubljamo? Morda na prvi pogled ni tako očitno, a poglejmo nekaj že kar privzetih 'modrosti': Uran je s svojo 5,7 magnitudo na meji vidljivosti s prostim očesom, najšibkejše zvezde vidne s prostim očesom imajo sij 6,5 magnitude, M33 je s prostim očesom vidna le ob najboljših nočeh na najtemnejših lokacijah. Uran je uradno res odkril William Herschel, a s prostim očesom so ga opazovali že stari Grki. Na temnem nebu je Uran zelo dobro viden s prostim očesom! Res je mejni sij neba zelo odvisen od ostrine vida, a večina ljudi bi na temni lokaciji morala doseči mejni sij 7,0! M33 je v zadnjem času postala simbol temnega neba, na res temnem nebu pa je ta galaksija zelo očiten objekt. Gegenschein in zodiakalni pas pa sta med evropskimi astronomi praktično neznana.

Žal je v zadnjih nekaj letih tudi Pohorje, od koder opazujem in je še za časa kometa Hale-Bopp imelo zelo temno nebo, slepo sledilo razvoju in zdaj ima razkošno javno razsvetljavo že skoraj vsaka vas in zaselek. Prav ironično se je peljati ponoči skozi takšno vas, ko ni nikogar na spregled, pa vendar je vas močno razsvetljena. Še več, pogosto so razsvetljeni manjši zaselki, v katerih so hiše daleč narazen, cesta pa je razsvetljena po celotni dolžini, od prve do zadnje hiše.

Morda se ljudje celo premalo zavedamo hitrosti, s katero izginja naše nebo. Vidne razlike pri kvaliteti nočnega neba ne nastopajo v časovnih intervalih generacij, niti desetletij, ampak iz leta v leto! Mnogi starejši občani se gotovo spominjate nočnega neba iz vaše mladosti kot mnogo temnejšega kot danes, neba na katerem je bila Rimska cesta izrazita celo z vašega dvorišča. Danes pa nebo pospešeno uničujejo ne le umetni viri iz mest, ampak tudi iz podeželja, ki je bilo vedno pojem temnega neba. Izumiranje nočnega neba pa ni neizbežno posledica razvoja. To kažejo prav izkušnje članov MBK Teama s potovanja po Arizoni, kjer so z nameščanjem zasenčenih svetilk dosegli primerno osvetljenost naselij, zmanjšali porabo energije in ohranili temno nebo današnji in bodočim generacijam. Prizadevanja za ohranitev temnega neba, kakršnim smo bili priča v Arizoni, so pravzaprav pravi pokazatelj razvitosti države. Morda se to zdi ekstremen primer, a podobne ukrepe sprejemajo tudi druge države ZDA in tudi države po Evropi. Očitno je s pozitivnim pristopom možno ohraniti nočno nebo, ne da bi se zato morali odpovedati tehnološkemu razvoju.

Sicer pa vprašanje temnega neba ni le vprašanje peščice naravovarstvenikov. Danes morda še, a če se bo svetlobno onesnaženje nekontrolirano bohotilo še naprej, naši otroci in vnuki nikoli ne bodo doživeli lepot temnega nočnega neba.

Svetloba iz najoddaljenejših delov Vesolja potuje do nas stotine, tisoče in milijone let. Kakšna škoda, da jo izgubimo prav v zadnjem trenutku njenega potovanja! In ne pozabimo: Zemlje nismo podedovali, ampak smo si jo sposodili od naših otrok!

Kaj je svetlobno onesnaženje?
Svetlobno onesnaženje je vsaka oblika umetnega osvetljevanja območij, kamor ne sodi, še posebej pa tako, ki je usmerjeno nad vodoravnico. (Češki Zakon o varovanju atmosfere, poglavje o svetlobnem onesnaženju)
Svetlobno onesnaženje opazimo kot:

Kaj lahko storimo?

Zunanje svetilke naj bodo postavljene samo na mestih KJER je to potrebno, samo TAKRAT, ko je to potrebno in Z JAKOSTJO, ki je potrebna!

Zahtevajmo boljšo ulično razsvetljavo, torej tako, ki sveti le navzdol!

V nočnem času (recimo do 22. ure) naj bodo osvetljeni le najpomembnejši kulturno-zgodovinski objekti. Uporaba rešetk za usmerjanje svetlobe je nujna! Če je le možno, objekte osvetljujemo od zgoraj. Pozno ponoči tudi najpomembnejših kulturno-zgodovinskih objektov ne bo nihče občudoval, zato naj se njihova osvetlitev ugasne.

Občani, ki imajo okoli hiš dekorativno razsvetljavo, naj poskrbijo za to, da bo snop svetlobe usmerjen proti tlem, uporabljena pa najmanjša moč žarnice. V nočnih urah (recimo po 22. uri) naj bo taka razsvetljava ugasnjena. Tako se bodo izognili nepotrebnemu nadlegovanju sosedov in pokazali spoštvljiv odnos do ravnanja z energijo.

Občani z močnimi reflektorji, ki se prižigajo ob mimoidočih, naj tipala usmerijo tako, da zaznajo le tiste, ki se dovolj približajo objektu, reflektor pa naj bo manjše moči in usmerjen tako, da njegova svetloba ne gre nad vodoravnico.

Kaj bomo imeli od tega, da zmanjšamo svetlobno onesnaženje?

Povečana prometna varnost, saj primerne svetilke ne svetijo voznikom v oči, zato ni neprijetnega bleščanja. Tako so bolj varni tudi pešci, ki hodijo ob cesti.

Manjše tveganje za bolezni, povezane z izpostavljenostjo svetlobi ponoči. Izboljšan spanec za tiste, ki jih svetloba v sobi moti.

Prihranili bomo pri energiji.

Varovali bomo naravo - predvsem živali, ki jih nočna svetloba moti, ker jo zamenjajo z Luno ali Soncem (ptice, netopirji, žuželke,...).

Neokrnjen pogled na nočno nebo.

Na strani je zbrana problematika svetlobnega onesnaženja v občini Slovenska Bistrica, zaenkrat omejena samo na občinsko središče. Zgledi si sledijo od objektov, ki so dobro osvetljeni ali rešitev, ki so okolju prijazne (ZELENA LUČ), do tistih, ki so slabo osvetljeni in škodujejo okolju (RDEČA LUČ). Po sprejetju Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja leta 2007 se v mestu Slovenska Bistrica v glavnem nameščajo svetilke, ki so v skladu z Uredbo, torej svetijo le navzdol.
Stran bomo dopolnjevali z novimi dobrimi in slabimi zgledi, pregled pa bomo razširili na območje celotne občine.

Tudi v občini Slovenska Bistrica se stvari premikajo na bolje:
Potem, ko do leta 2008 v občini skoraj nismo mogli videti uličnih svetilk, ki bi ustrezale naši zakonodaji, so se stvari v letu 2009 začele premikati na bolje. V mestu Slovenska Bistrica so zamenjali približno polovico zastarele javne razsvetljave s potratnimi sijalkami, ki so predtem v veliki meri svetile v nebo. Vse v tem času nameščene svetilke so skladne z zakonodajo, v nekaj primerih pa so seveda možne rešitve, ki bi še manj škodovale okolju.

V poskusni fazi so nočni izklopi delov bistriške javne razsvetljave.

Kopica popolnoma zasenčenih in tudi pravilno usmerjenih svetilk stoji na krožiščih pri priključku na avtocesto in ob bodoči industrijski coni ter na vpadnici iz smeri Poljčan. Žal je nivo osvetljevanja teh krožišč nekajkrat previsok, zato kljub temu, da so svetilke v principu okolju prijaznejše, povzročajo znatno svetlobno onesnaženje. Hkrati so tudi neprijetne za oči voznikov. Tisti, ki prihajajo v mesto, so nenadoma močno osvetljeni, vozniki, ki gredo iz mesta, pa nekaj sekund slabo vidijo, dokler se jim oči ne privadijo na osvetlitev avtomobilskih žarometov. Kot zanimivost naj navedem, da je vsako od majhnih krožišč v Slovenski Bistrici (ta imajo premer 30-40 m) osvetljeno z enakim številom sijalk kot največje slovensko krožišče Tomačevo v Ljubljani s premerom 230 m in štirimi voznimi pasovi. Hitrost in gostota prometa sta v bistriških krožiščih seveda bistveno manjši...

Dve popolnoma zasenčeni svetilki sta bili že pred veljavo Uredbe postavljeni v ulici Pohorskega odreda, a sta nepravilno nameščeni in svetita precej nad vodoravnico.

Tudi parkirišče pri stari telovadnici so dodatno osvetlili s štirimi reflektorji, ki pa so nameščeni pod kotom in zato svetijo tudi navzgor.

V blokovskem naselju in naselju Tirgot je nameščeno večje število svetilk z belimi LED sijalkami, ki niso primerne za uporabo v zunanji razsvetljavi zaradi poudarjenega izseva v vijolično-modrem delu spektra, kar je lahko škodljivo za ekosistem in tudi ljudi.

"Stilske" svetilke, ki niso v skladu z zakonodajo, saj polovico svetlobe oddajo v nebo, so v Čopovi ulici postavili po veljavi Uredbe. Svetilke so sicer prvič prižgali šele dve leti kasneje in s tem začeli kršiti zakonodajo. Svetilke je potrebno predelati tako, da bo sijalka nameščena na vrhu ohišja, steklo ob straneh pa je potrebno odstraniti.