Ivan Kanič
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
Izvleček
Prispevek podaja historiat in prikaz izvedbe projektov priprave dveh bibliotekarskih
terminoloških slovarjev, v nadaljevanju pa natančneje predstavlja strokovna, tehnična in
organizacijska izhodišča mednarodnega projekta za izdelavo večjezičnega prevajalnega
terminološkega slovarja, ki bo skušal zajeti bibliotekarsko terminologijo 16 evropskih
jezikov. Rezultati terminološkega dela bodo dostopni v obliki tiskanega in elektronskega
slovarja na cederomu in svetovnem spletu. Prispevek ilustrirajo praktični prikazi različnih
izdaj slovarja.
Abstract
A historical overview of the design and compilation of two dictionaries dealing with
library terminology is given, followed by a detailed presentation of the technical and
organizational issues of an international project the aim of which is to compile and process
a translating dictionary of library terminology in 16 European languages. The usables of
the project will be distributed in the form of a printed and an electronic dictionary on CD-
ROM and on the Web. Illustrations are added to present some output formats.
1.1. Slovenska bibliotekarska
terminologija
Bibliotekarstvo je stroka, ki ima med Slovenci in v slovenskem prostoru dokajšnjo
tradicijo; bibliotekar v Licejski knjižnici, današnji Narodni in univerzitetni knjižnici, je bil
na primer v 19. stoletju tudi genialni jezikoslovec, poznavalec devetnajstih jezikov, Matija
Čop. Slovenski strokovni termini so se kljub močnemu in stalnemu vplivu nemškega
jezika v 19. in 20. stoletju, v sedanjosti pa tudi vplivu angleške strokovne literature in s
tem tudi terminologije, razvili, utrdili in tudi uveljavili. Ves ta čas bibliotekarskim
terminom ni bila namenjena sistematična skrb ali organiziran poskus njihove kodifikacije
in normiranja. Raba je slonela predvsem na jezikovni praksi in normi posameznih “šol” ali
pomembnih in vplivnih posameznikov, npr. Avgusta Pirjevca, Pavla Kalana in drugih, ki
pogosto ni bila niti oblikovno niti semantično usklajena. Sodobni strokovni stiki v svetu in
hitri razvoj računalniške opreme ter s tem vnos sprememb v tehniko obdelave so
povzročili ne samo vdor tujih poimenovanj ampak tudi napačno rabo, ki jo je povzročil vir
iz katerega je črpana informacija.
1.2. Projekta slovenske bibliotekarske
terminologije
Zaradi spoznanja, da bibliotekarska terminologija v slovenščini še nima nobenega
enojezičnega razlagalnega, niti večjezičnega prevajalnega slovarja, je priprava in objava
obeh postala nujna. V ožjem krogu strokovnjakov se je tako pred leti porodila misel o
projektu, ki bi zapolnil to vrzel v bibliotekarski stroki. Ideja je postala resničnost. Začela
se je priprava večletnega projekta za sestavo terminološkega slovarja, katerega trajanja in
časovnega načrtovanja ni bilo mogoče natančneje opredeliti zaradi neobstajanja osnov za
delo in slovarjev, na katere bi se lahko skupina oprla, spoznanja, da je bibliotekarstvo
razvejano področje, zato bo inventarizacija izrazja zahtevno delo, in dejstva, da krog
sodelavcev, ki ga zaradi usklajevanja in redakcije ter načina dela, saj poteka vse delo, z
izjemo usklajevalnih sestankov, izključno v prostem času sodelujočih strokovnjakov, ni
mogoče širiti. Gotovo pa je, da je priprava slovarjev dolgoročen oz. večleten projekt.
Cilji projektov bibliotekarske terminologije in s tem tudi slovenske bibliotekarske
terminološke komisije so predvsem:
Nosilci projekta so Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Inštitut za slovenski
jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Oddelek za
bibliotekarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Projektna skupina deluje kot
Bibliotekarska sekcija Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša
ZRC SAZU.
1.3. Terminološka komisija - Sekcija za
bibliotekarsko terminologijo
Terminološka komisija - Sekcija za bibliotekarsko terminologijo je bila ustanovljena 9.
junija 1987 ob združenih strokovnih prizadevanjih Terminološke komisije Zveze
bibliotekarskih društev Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in
Terminološke komisije ZRC SAZU.
Izvajalci oz. člani omenjene komisije so priznani strokovnjaki s področja bibliotekarstva,
dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije. Doslej so sodelovali v
pripravi gradiv dr. Branko Berčič, Zlata Dimec, Ivan Kanič, mag. Jože Kokole, Zvonka
Leder, Majda Ujčič, Maks Veselko, dr. Franci Zore, Saša Zupanič, določen čas pa tudi
Tomaž Kobe, Jože Munda, dr. Mirko Popovič, dr. Bernard Rajh, Stane Suhadolnik, Darja
Gabrovšek Homšak in drugi.
Delovanje Bibliotekarske terminološke komisije financira v pretežni meri kot projekt v
okviru Narodne in univerzitetne knjižnice Ministrstvo za kulturo, dodatno finančno
pomoč, predvsem za manjše zaključene segmente in potrebno opremo, pa občasno dobi
komisija tudi iz drugih virov (doslej ZRC SAZU, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,
Zavod za odprto družbo Slovenije in I-Rose kot sponzor).
2.0. Terminološki slovarji
Komisija se ravna po sodobnih načelih leksikografije; delo temelji na gradivu, dobljenem
z izpisovanjem sodobne slovenske strokovne bibliotekarske literature in preudarnem
izboru terminov, ki bodo obdelani v slovarju, njihovi pomenski analizi in konzultiranju z
že obstoječimi tujejezičnimi terminološkimi slovarji. Vsa izbrana gesla bodo v
enojezičnem razlagalnem slovarju imela razlage, v večjezičnem slovarju pa bodo
slovarska gesla pojasnjevali tuji ustrezniki.
2.1. Slovenski bibliotekarski terminološki
slovar
Bibliotekarski terminološki slovar bo razlagalni slovar, v katerem bodo zajeti tisti
bibliotekarski strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. V
slovarju bodo obdelani naslednji strokovni termini:
Izbor v slovarju obdelanih strokovnih pojmov ali terminov bo narejen na osnovi z
izpisovanjem slovenskih strokovnih besedil zajetega besedja in primerjanja z izborom v
tujejezičnih strokovnih slovarjih. Pri izboru terminov, ki bodo obravnavani v slovarju, bo
v okviru posamezne besedne družine, v kateri je iz istega pojmovnega sklopa več besednih
vrst, praviloma dana prednost samostalniku, medtem ko bodo druge besedne vrste
vključene glede na pogostnost rabe.
2.2. Večjezični bibliotekarski terminološki
slovar
Bibliotekarska terminološka komisija je zasnovala in pripravila izhodišča za tirijezični
bibliotekarski terminološki slovar, ki naj bi nastal kot prevajalni slovar s slovenskimi,
angleškimi, nemškimi in francoskimi ustrezniki, v katerem bodo zajeti tisti bibliotekarski
termini ali strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. Poleg
bibliotekarske strokovne terminologije bodo tudi tu obravnavani tisti strokovni izrazi, ki
močno posegajo v bibliotekarsko stroko.
Repertorij štirijezičnega slovarja je nastajal v letih 1987 do 1992 s selekcijo gradiva
večjega števila tujejezičnih strokovnih terminoloških slovarjev, pripravo slovenskih
ustreznikov in primerjavo z alfabetarijem slovenskega terminološkega slovarja.
Opravljena je bila prva redakcija gradiva, ki obsega okrog 3000 izbranih terminov, nato pa
je delo zastalo zaradi pospešenih priprav gradiva za slovenski razlagalni slovar. Slovar je
v računalniško čitljivi in strukturirani obliki že ves čas za člane komisije kot delovno
gradivo uporaben na osebnem računalniku s posebno programsko opremo. Potrebna je še
redakcija obrnjene oblike s slovenskim geslom kot izhodiščem.
Zaradi obsežnosti in zahtevnosti priprave slovenskega terminološkega slovarja je delo na
večjezičnem prevajalnem slovarju najprej zastalo in nato docela zamrlo, saj delovna
skupina ni zmogla vzporednega dela na obeh slovarjih. Zato se je porodila zamisel o
pripravi večjezičnega slovarja v sodelovanju s strokovnjaki iz tujine kot obsežnejši
mednarodni projekt, ki bi se kot tak lahko tudi financiral iz sredstev mednarodnih
razpisov. Nastala je obsežna projektna dokumentacija, s katero je Narodna in univerzitetna
knjižnica konkurirala na nekaterih mednarodnih razpisih in v letih 1996 in 1997 pridobila
ustrezna sredstva za izvedbo obširnega mednarodnega projekta, katerega rezultat bo
večjezični bibliotekarski terminološki slovar.
3.0. Mednarodni projekt "Multilingual
Dictionary of Library Terminology"
Izdelava večjezičnega bibliotekarskega terminološkega slovarja je bila zasnovana kot
mednarodni projekt, za katerega je pripravila izhodišča in ga vodi skupina bibliotekarskih
strokovnjakov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
3.1. Cilji projekta
3.2. Razlogi za potrebnost
projekta
Strokovna terminologija je eden od dokazov razvitosti stroke in moči nekega jezika.
Bibliotekarstvo ima v Evropi dolgo in razgibano tradicijo, to velja tudi za dežele Srednje,
Vzhodne in Južne Evrope, ki jih "Zahod" pogosto tako rad obravnava kot posebno skupino
dežel, narodov, kultur. Slovensko bibliotekarstvo še nima svojega lastnega terminološkega
slovarja, niti razlagalnega, niti prevajalnega. Analiza stanja v drugih jezikovnih okoljih je
pokazala podobno sliko tudi v nekaterih drugih državah, marsikje pa so obstoječi slovarji
stari, nepopolni ali vezani samo na ruski, včasih tudi nemški jezik. Vplivi angleškega
jezika so opazni v zadnjem obdobju predvsem na področju informacijske znanosti in
uvajanja sodobnih tehnologij. Problem prodora velikega števila tujk, izposojenk in
pogosto tudi spačenk iz angleščine, nemščine in ruščine je v različnih jezikovnih okoljih
različno izražen in poudarjen, povsod pa prispeva k jezikovni zmedi, napačni rabi in
pogosto napačnemu razumevanju.
Tudi v svetovnem merilu primanjkuje sodobnih prevajalnih slovarjev za to stroko –
pogosto so zastareli ali pa pokrivajo le zelo ozek izbor "pomembnih" svetovnih jezikov in
zanemarjajo druge, manjše in "manj pomembne" jezike. Nekateri "manjši jeziki", pogosto
so to istočasno tudi jeziki narodov, ki so se šele pred nedavnim osamosvojili,
terminoloških slovarjev na področju bibliotekarstva sploh še nimajo (na primer
islandščina, makedonščina, slovenščina). Nekateri drugi so v svojih terminoloških
slovarjih zajeli le manjši del strokovnega izrazja, pogosto le omejena področja v stroki,
npr. katalogizacija, izposoja, nabava. Interes in potrebo po takem slovarju so pisno izrazile
pomembne bibliotekarske institucije iz 13 držav, ki so v predstavljenem projektu tudi
pripravljene sodelovati. Eden osnovnih ciljev tega mednarodnega projekta je zato tudi
vzpodbujanje izdelave slovarja v različnih jezikih na skupnem "slovarskem jedru" okrog
6.000 strokovnih terminov v angleškem jeziku, ki bi predstavljal stičišče skupnega dela.
Kompilacijo in izbor skupnega slovarskega jedra so pripravili slovenski strokovnjaki.
3.3. Upravičenost projekta
Knjižnice so pomemben element informacijske družbe v kateri zahteva globalizacija tudi
vse več in vse intenzivnejše povezovanje tudi med knjižnicami, kar je mogoče le ob
zagotavljanju nedvoumnega komuniciranja tudi v okvirih bibliotekarske stroke.
Dvojezični prevajalni slovarji, večjezični so le njihova multiplikacija, so zato neobhodno
potrebno orodje za neposredno in formalno standardizirano strokovno komuniciranje med
strokovnjaki različne jezikovne pripadnosti. Angleški jezik je seveda lingua
franca, pa tudi do njega večina navedenih jezikov nima ustrezne premostitve.
Ob tem ne smemo pozabiti, da je uvrstitev "manjših" jezikov (albanščino, makedonščino
in slovenščino govori okrog 2 miliona ljudi, estonščino pol toliko, islandščino le 270.000)
in še ne dolgo politično samostojnih jezikov (hrvaščina, estonščina, litvanščina,
latvijščina, makedonščina, slovaščina in slovenščina) ob bok svetovnih jezikov v takem
strokovnem slovarju istočasno tudi svojevrstna promocija in »sprejem« med evropske
jezike, ki imajo urejeno, standardizirano strokovno terminologijo. Vključitev teh jezikov
in bibliotekarske terminologije v skupen mednarodni slovar zato ne pomeni zgolj njihove
enakopravnosti z jeziki, ki jih govorijo milijoni ljudi, pač pa tudi demonstracijo njihove
samostojnosti, ki jim daje poleg sprejemanja tudi možnost posredovanja lastnih spoznanj
in strokovnega znanja v svetovni prostor.
Glede na ugotovitev, da ustreznih sodobnih slovarjev bibliotekarske terminologije v
omenjenih jezikih ni, niti ni večjih projektov v teku ali v pripravi, smo lahko prepričani,
da ni podvajanja s podobnimi projekti. Vemo pa za nekaj slovarjev v nastajanju, kjer bo
mogoče združiti prizadevanja večjega števila strokovnjakov za dosego boljših skupnih
rezultatov, kot je na primer priprava poljsko-nemškega bibliotekarskega slovarja.
3.4. Zanimanje mednarodne strokovne
javnosti
Zanimanje in nedvomno tudi potrebo po takem slovarju je potrdila analiza stanja na tem
področju, ki je bila izvedena v letu 1997 kot izhodišče za pripravo projektne
dokumentacije. Že leta 1992 je 8 nacionalnih knjižnic prispevalo skromen delež v svojih
jezikih, okrog 1.000 gesel, Britanskemu svetu v Köln, ki je pripravljal drugo, razširjeno
izdajo glosarja z naslovom Librarians' Practical Dictionary (6). Skupna prizadevanja žal
niso obrodila sadov, izšla je le okrnjena verzija v angleškem, nemškem in ruskem jeziku
(7). Tako zbrano gradivo v angleščini, nemščini, ruščini, madžarščini, bolgarščini, češčini,
litvanščini, latvijščini, estonščini in slovenščini bo predstavljalo manjši prispevek k
slovarju, o katerem je govora v tem prispevku.
Namen analize je bil pregled najnovejšega stanja na področju bibliotekarske terminologije
in popis že obstoječih slovarjev na jezikovnih področjih, ki so se pripravljena vključiti v
mednarodni projekt. Vprašalnik je bil poslan v 20 držav, istočasno pa je bilo navezano
tudi veliko število osebnih stikov. Praviloma so bile naslovljene nacionalne knjižnice,
včasih tudi bibliotekarska društva in inštitucije, ki izvajajo izobraževanje na področju
bibliotekarstva. Ustrezne odgovore smo dobili iz 16 držav. V nadaljevanju navajamo nekaj
vprašanj, ki so za nadaljevanje projekta posebej pomembna:
Obstaja dvo- ali večjezični bibliotekarski terminološki slovar, ki vključuje tudi vaš
jezik?
Če je odgovod "da", navedite naslov, leto izida in ocenite njegov obseg.
Menite, da je v strokovni bibliotekarski javnosti zanimanje oz. potreba, da bi uvrstili
vaš jezik v večjezični terminološki slovar?
(Če je odgovor "da") Ste pripravljeni sodelovati pri skupni izdelavi takega slovarja in
opraviti slovarsko delo za svoj jezik?
Ko se je delo začelo, so se v večini primerov vključile nacionalne knjižnice, poleg njih pa
še Britanski svet v Kölnu in Bukarešti ter Univerza v Frankfurtu na Odri. Iz rezultatov
ankete je razvidno, da je vsaj 16 jezikov, kjer bibliotekarji čutijo potrebo po sodobnem,
obsežnejšem terminološkem prevajalnem slovarju, vsi v povezavi z angleščino, poleg tega
pa še z nekaterimi drugimi jeziki. Večina je pri tem pripravljena sodelovati, čeprav je
pogosto čutiti problem financiranja pa tudi strokovnjakov, ki bi lahko prevzeli tako
zahtevno in odgovorno delo.
3.5. Organizacija in delitev
dela
Pri izdelavi slovarja bodo sodelovale s strokovnjaki predvsem nacionalne knjižnice,
fakultete in oddelki za bibliotekarstvo ter že delujoče delovne skupine s področja
bibliotekarske terminologije v deželah, kjer govorijo navedene jezike. Te institucije bodo
kot nacionalni koordinatorji za svoj jezik podpisale pogodbo z nosilcem projekta (Narodna
in univerzitetna knjižnica) ter angažirale strokovnjake, ki bodo nastopali kot avtorji
posamezne jezikovne variante slovarja. Nosilci osnovnih nalog so:
S posameznimi redaktorji in nacionalnimi koordinatorji bodo sklenjene ustrezne avtorske
pogodbe oz. dogovori o sodelovanju in soudeležbi pri avtorskih pravicah.
3.6. Računalniška obdelava slovarskih
podatkov
Zaradi zagotavljanja večje operativnosti pri samem delu in učinkovitejše uporabe delovnih
gradiv se je delovna skupina odločila v celoti avtomatizirati zajemanje in obdelavo vseh
podatkov, pripravo izpisov in samo uporabo slovarjev. V ta namen je bila pripravljena in
natančno opredeljena razčlenjena struktura zapisov, ki omogoča fleksibilnost obdelav in
morebitno kasnejšo konverzijo podatkov.
Vse obdelave potekajo s programskim sistemom EVA v okolju Windows 98, ki je
namenjen obdelavi besedil, podatkovnih zbirk in slikovnih podatkov, posebni moduli pa
so namenjeni tudi lingvističnim obdelavam. Iz skromnega urejevalnika besedil, ki je nastal
leta 1985, se je program razvil v močno orodje, ki je že služilo obdelavi večjega števila
besedilnih korpusov in slovarjev v slovenskem akademskem okolju. Z njim je tekla na
primer tudi obdelava slovarskih člankov za zadnjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega
jezika in za Snojev Slovenski etimološki slovar.
Svojo pot je program začel na Sinclairjevem Spectrumu 48K, nato se je preselil na Atari
ST, od leta 1991 je bil uporaben v okolju DOS, nato Windows 95 in sedaj Windows 98.
Program je bil že od samega začetka zasnovan kot fleksibilno orodje, ki ga lahko
uporabnik sam prilagaja različnim potrebam in okoljem. Pri delu je povsem avtonomen in
ima lasten nabor znakov na tipkovnici ter na zaslonu in tiskalniku, bogat nabor funkcij za
obdelavo podatkovnih zbirk, grafični urejevalnik, sistem za optično razpoznavanje znakov
in namizno založništvo, ki omogoča lastno izdelavo kvalitetnih tiskarskih filmov.
3.7. Financiranje
Jasno je, da tako obsežen in zahteven projekt ne more steči in uspeti brez ustrezne
finančne podpore v času zasnove in priprave slovarskega gradiva, kakor tudi založniške in
distribucijske dejavnosti ob zaključku. Financiranje projekta bo zagotovljeno iz različnih
finančnih virov:Vsebina
1.2. Projekta slovenske bibliotekarske terminologije
1.3. Terminološka komisija - Sekcija za bibliotekarsko
terminologijo
2.2. Večjezični bibliotekarski terminološki slovar
3.2. Razlogi za potrebnost projekta
3.3. Upravičenost projekta
3.4. Zanimanje mednarodne strokovne javnosti
3.5. Organizacija in delitev dela
3.6. Računalniška obdelava slovarskih podatkov
3.7. Financiranje
3.8. Uporabni rezultati projekta
3.9. Časovni plan izvedbe projekta
5. Priloge
Primer iskanja v elektronski izdaji
- pomenski analizi termina in ugotavljanju sinonimnih odnosov med njimi,
- normiranju glede na knjižno normo in zahteve urejene terminologije.
- štirijezičnega prevajalnega slovensko-angleško-nemško-francoskega
slovarja bibliotekarske terminologije
dokumentalistike in informatike, ki močno posegajo v bibliotekarsko stroko.
Albanija da
Bosna in Hercegovina ne
Hrvaška da
Estonija da
Madžarska da
Irska ne
Islandija ne
Latvija da
Litva da
Makedonija ne
Romunija ne
Slovaška da
Češka da
Slovenija ne
Nemčija da
Rusija da
Albanija samo albansko-ruski, 1982, okrog 800 gesel
Bosna in Hercegovina nima
Hrvaška samo hrvaško-angleški, 1965, okrog 2.500 gesel
Estonija estonsko-angleško-nemško-finsko-ruski; 4 tematski zvezki,
vsak okrog 250 gesel
Madžarska (ni podatkov)
Irska nima
Islandija nima
Latvija latvijsko-angleško-nemško-ruski,1993, okrog 820 gesel
Litva 9 tematskih zvezkov, 1990-7, po 100 do 560 gesel
Makedonija nima
Romunija nima
Slovaška 12 slovarjev, enojezični in večjezični, v povezavi z
angleščino, poljščino, madžarščino, ruščino
ali nemščino, objavljeni v letih med 1958 in
1985, eden 1993, zelo različni po
obsegu
Češka (ni podatkov)
Slovenija nima
Nemčija več slovarjev, obsežni, tudi najnovejši
Rusija (ni podatkov)
vsi odgovori "da" (z izjemo irščine)
vsi odgovori "da"
večina je lahko navedla tudi imena strokovnjakov, ki bi se vključili v
delo
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
Strokovne skupine v posameznih jezikovnih okoljih / državah
Narodna in univerzitetna knjižnica v jubljani
Dejavnost | mesec |
Osnovni izbor gesel | že narejeno |
Vnos podatkov | že narejeno |
Pregled obstoječih slovarjev po posameznih jezikih | že narejeno |
Pregled vzporednih sorodnih aktivnosti | že narejeno |
Pregled uporabnih neobjavljenih gradiv | že narejeno |
Izbor sodelavcev za posamezne jezike | že narejeno |
Priprava spletne strani o projektu | že narejeno |
Opredelitev osnovnega nabora gesel | 1-2 |
Dodatna selekcija | 2-4 |
Dodatni vnos podatkov | 1-4 |
Ocena izbora | 4 |
Opredelitev jezikovnih in strukturnih modelov | 1-4 |
Izbira in prilagoditve sistema za obdelavo podatkov | že narejeno |
Zasnova uporabniške aplikacije | že narejeno |
Testiranje uporabniške aplikacije | <3-6 |
Priprava ustreznikov v posameznih jezikih - po fazah | 3-15 |
Testna instalacija slovarja na svetovnem spletu | 10 |
Prva koordinacija | 8 |
Centralna obdelava slovarskega gradiva - po fazah | 6-16 |
Druga koordinacija | 16 |
Korekture, testiranje – po fazah | 10-17 |
Zaključna obdelava podatkov | 15-17 |
Priprava tiskarskih filmov | 18 |
Izdaja slovarja | |
Tiskana izdaja | po 18 |
Cederom izdaja | po 18 |
Internet | po 18 |
Promocijske aktivnosti | v teku projekta in po 18 |
Realizacija posameznih faz je odvisna tudi od ustreznega in pravočasnega financiranja na vseh nivojih, tako osrednje priprave gradiv, organizacije in obdelave podatkov, kot tudi lokalne priprave ustreznikov za posamezne jezike. Predvideni stroški izvedbe celotnega projekta vključno z izdaja tiskane in elektronske izdaje so zelo visoki, zato je potrebno zagotoviti dodatna sredstva, predvsem za tisk in vezavo knjižne izdaje. V primeru nezadostnega ali nerednega financiranja bodo posamezne faze projekta izvedene ločeno in v daljšem časovnem obdobju.
4. Literatura
5. Priloge
Multilingual Dictionary of Library
Terminology
Multilingual Dictionary of Library
Terminology
Nazaj: Bibliografija
Osebna stran
V: International conference Investigation and standardization of library science and
bibliography terminology : theory and practice - Vilnius, October 18 - 19, 1995,
str. 26-30
Deutsces Bibliotheksinstitut, 6. Nov. 1996 (neobjavljeno)
Obsežna predstavitev projekta
Primer slovarskega gesla v tiskani izdaji
Primer iskanja v elektronski izdaji© Ivan Kanič