Slovenski bibliotekarski terminološki slovar / Kanič, Ivan & Zvonka Leder
V: Knjižnica - ISSN 0023-2424 - 40 (2) 1996, str. 117-124, 13 ref.
UDK 02:801.316.4=863
Nemški prevod


Slovenski bibliotekarski terminološki slovar

Ivan Kanič, Zvonka Leder

Povzetek

Slovenski jezik in bibliotekarska terminologija kot njegov strokovni rabi namenjeni segment še nimata nobenega enojezičnega razlagalnega niti večjezičnega prevajalnega slovarja. Prispevek predstavlja delo Bibliotekarske terminološke komisije ter projekt priprave razlagalnega in prevajalnega terminološkega slovarja za področje bibliotekarstv a. Natančneje so opisani postopki zbiranja in obdelave slovarskega gradiva, zgradba terminološkega slovarja, predstavljen pa je tudi poskusni snopič Bibliotekarskega terminološkega slovarja.

Vsebina

1.0. Slovenska bibliotekarska terminologija
1.1. Projekt bibliotekarske terminologije
1.2. Terminološka komisija - Sekcija za bibliotekarsko terminologijo
2.0. Terminološki slovarji
3.0. Avtomatizirana obdelava podatkov
4.0. Oris dosedanjega dela komisije
5.0. Bibliotekarski terminološki slovar
6.0. Zaključek
7. Literatura
8. Priloge
1.0. Slovenska bibliotekarska terminologija

Strokovna terminologija je dokaz moči, pestrosti, razvitosti in samostojnosti nekega jezika, istočasno pa tudi stroke, v kateri se uporablja. Bibliotekarstvo je stroka, ki ima med Slovenci in v slovenskem prostoru dokajšnjo tradicijo; bibliotekar v Licejski knjižnici, današnji Narodni in univerzitetni knjižnici, je bil na primer v 19. stoletju tudi genialni jezikoslovec, poznavalec devetnajstih jezikov, Matija Čop. Slovenski strokovni termini so se kljub močnemu in stalnemu vplivu nemškega jezika v 19. in 20. stoletju, v sedanjosti pa tudi vplivu angleške strokovne literature in s tem tudi terminologije, razvili, utrdili in tudi uveljavili. Ves ta čas bibliotekarskim terminom ni bila namenjena sistematična skrb ali organiziran poskus njihove kodifikacije in normiranja. Raba je slonela predvsem na jezikovni praksi in normi posameznih "šol" ali pomembnih in vplivnih posameznikov, npr. Avgusta Pirjevca, Pavla Kalana in drugih, ki pogosto ni bila niti oblikovno niti semantično usklajena. Sodobni strokovni stiki v svetu in hitri razvoj računalniške opreme ter s tem vnos sprememb v tehniko obdelave so povzročili ne samo vdor tujih poimenovanj ampak tudi napačno rabo, ki jo je povzročil vir iz katerega je črpana informacija.

1.1. Projekt bibliotekarske terminologije

Zaradi spoznanja, da bibliotekarska terminologija v slovenščini še nima nobenega enojezičnega razlagalnega, niti večjezičnega prevajalnega slovarja, je priprava in objava obeh postala nujna. V ožjem krogu strokovnjakov se je tako pred leti porodila misel o projektu, ki bi zapolnil to vrzel v bibliotekarski stroki. Ideja je postala resničnost. Začela se je priprava večletnega projekta za sestavo terminološkega slovarja, katerega trajanja in časovnega načrtovanja ni bilo mogoče natančneje opredeliti zaradi neobstajanja osnov za delo in slovarjev, na katere bi se lahko skupina oprla, spoznanja, da je bibliotekarstvo razvejano področje, zato bo inventarizacija izrazja zahtevno delo, in dejstva, da krog sodelavcev, ki ga zaradi usklajevanja in redakcije ter načina dela, saj poteka vse delo, z izjemo usklajevalnih sestankov, izključno v prostem času sodelujočih strokovnjakov, ni mogoče širiti. Gotovo pa je, da je priprava slovarjev dolgoročen oz. večleten projekt.

Cilji projekta bibliotekarske terminologije in s tem tudi terminološke komisije so predvsem:


  1. Kodificiranje slovenske bibliotekarske terminologije, ki temelji na
    • evidentiranju strokovnih izrazov ali terminov,
    • pomenski analizi termina in ugotavljanju sinonimnih odnosov med njimi,
    • normiranju glede na knjižno normo in zahteve urejene terminologije.
  2. Sestava in izdaja bibliotekarskih terminoloških slovarjev, tj.
    • enojezičnega razlagalnega terminološkega slovarja in
    • štirijezičnega prevajalnega slovensko-angleško-nemško-francoskega slovarja bibliotekarske terminologije
  3. Jezikovno svetovanje in presoja ob tekočih terminoloških vprašanjih rabe strokovnih izrazov v bibliotekarstvu, ki se opira na za slovar opravljenih pomenskihanalizah terminov, ter objavljanje rezultatov v strokovni literaturi (predvsem reviji Knjižnica in Knjižničarske novice).

1.2. Terminološka komisija - Sekcija za bibliotekarsko terminologijo

Terminološka komisija - Sekcija za bibliotekarsko terminologijo je bila ustanovljena 9. junija 1987 (9) ob združenih strokovnih prizadevanjih Terminološke komisije Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in Terminološke komisije ZRC SAZU.

Izvajalci oz. člani omenjene komisije so priznani strokovnjaki s področja bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije. Doslej so sodelovali v pripravi gradiv dr. Branko Berčič, Zlata Dimec, Ivan Kanič, mag. Jože Kokole, Zvonka Leder, Jože Munda, Majda Ujčič, Maks Veselko, mag. Franci Zore, določen čas pa tudi Tomaž Kobe, dr. Mirko Popovič, mag. Bernard Rajh, Stane Suhadolnik, Darja Gabrovšek Homšak in drugi.

Delovanje Bibliotekarske terminološke komisije financira v pretežni meri kot projekt v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice Ministrstvo za kulturo, dodatno finančno pomoč, predvsem za manjše zaključene segmente in potrebno opremo, pa občasno dobi komisija tudi iz drugih virov (doslej ZRC SAZU, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Zavod za odprto družbo Slovenije in I-Rose).

2.0. Terminološki slovarji

Komisija se ravna po sodobnih načelih leksikografije; delo temelji na gradivu, dobljenem z izpisovanjem sodobne slovenske strokovne bibliotekarske literature in preudarnem izboru terminov, ki bodo obdelani v slovarju, njihovi pomenski analizi in konzultiranju z že obstoječimi tujejezičnimi terminološkimi slovarji. Vsa izbrana gesla bodo v enojezičnem razlagalnem slovarju imela razlage, v večjezičnem slovarju pa bodo slovarska gesla pojasnjevali tuji ustrezniki.

2.1. Slovenski bibliotekarski terminološki slovar

Bibliotekarski terminološki slovar bo razlagalni slovar, v katerem bodo zajeti tisti bibliotekarski termini ali strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. V slovarju bodo obdelani naslednji strokovni izrazi ali termini:

Izbor v slovarju obdelanih strokovnih pojmov ali terminov bo narejen na osnovi z izpisovanjem slovenskih strokovnih besedil zajetega besedja in primerjanja z izborom v tujejezičnih strokovnih slovarjih. Pri izboru terminov, ki bodo obravnavani v slovarju, bo v okviru posamezne besedne družine, v kateri je iz istega pojmovnega sklopa več besednih vrst, praviloma dana prednost samostalniku, medtem ko bodo druge besedne vrste vključene glede na pogostnost rabe.

2.2. Štirijezični bibliotekarski terminološki slovar

Štirijezični bibliotekarski terminološki slovar bo prevajalni slovar s slovenskimi, angleškimi, nemškimi in francoskimi ustrezniki, v katerem bodo zajeti tisti bibliotekarski termini ali strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. Poleg bibliotekarske strokovne terminologije bodo tudi tu obravnavani tisti strokovni izrazi, ki močno posegajo v bibliotekarsko stroko.

Repertorij štirijezičnega slovarja je nastajal v letih 1987 do 1992 s selekcijo gradiva večjega števila tujejezičnih strokovnih terminoloških slovarjev, pripravo slovenskih ustreznikov in primerjavo z alfabetarijem slovenskega terminološkega slovarja. Opravljena je bila prva redakcija gradiva, ki obsega okrog 3000 izbranih terminov, nato pa je delo zastalo zaradi pospešenih priprav gradiva za slovenski razlagalni slovar (priloga 5).

Slovar je v računalniško čitljivi in strukturirani obliki že uporaben na osebnem računalniku s posebno programsko opremo. Potrebna je še redakcija obrnjene oblike s slovenskim geslom kot izhodiščem.

3.0. Avtomatizirana obdelava podatkov

Zaradi zagotavljanja večje operativnosti pri samem delu in učinkovitejše uporabe delovnih gradiv se je delovna skupina odločila v celoti avtomatizirati zajemanje in obdelavo vseh podatkov, pripravo izpisov in samo uporabo slovarjev. V ta namen je bila pripravljena in natančno opredeljena razčlenjena struktura zapisov, ki omogoča fleksibilnost obdelav in morebitno kasnejšo konverzijo podatkov (priloga 6).

Terminološka komisija uporablja za svoje delo naslednjo strojno opremo:

- PC 80486 z ustreznimi komponentami
- prenosni računalnik Toshiba Satellite T2155CDS
- izmenljivi disk za arhiviranje podatkov
- laserski tiskalnik HP 4P
- vozlišči NUK in UEK (VAX)

Vse obdelave potekajo s programskim sistemom EVA 386, ki je namenjen obdelavi besedil, podatkovnih zbirk in slikovnih podatkov, posebni moduli pa so namenjeni tudi lingvističnim obdelavam. Iz skromnega urejevalnika besedil, ki je nastal leta 1985, se je program razvil v močno orodje, ki je že služilo obdelavi večjega števila besedilnih korpusov in slovarjev v slovenskem akademskem okolju. Z njim je tekla tudi obdelava slovarskih člankov za zadnjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

Svojo pot je program začel na Sinclair Spectrumu 48K, nato se je preselil na Atari ST, od leta 1991 je uporaben v DOS okolju, v pripravi pa je tudi prenos na NT/Windows 95. Program je bil že od samega začetka zasnovan kot fleksibilno orodje, ki ga lahko uporabnik sam prilagaja različnim potrebam in okoljem. Pri delu je povsem avtonomen in ima lasten nabor znakov na tipkovnici ter na zaslonu, bogat nabor funkcij za obdelavo podatkovnih zbirk, grafični urejevalnik, sistem za optično razpoznavanje znakov in namizno založništvo. Zaradi možnosti prilagajanja sodobnim standardom za nabor znakov lahko obdeluje 8- in 16-bitne znake.

Rezultati izpisovanja besedil, ki jih člani komisije pogosto potrebujejo pri pomenski analizi, so v ta namen mrežno dostopni na vozlišču UEK s pomočjo programskega orodja TRIP.

4.0. Oris dosedanjega dela komisije

Delo komisije bo najslikoviteje prikazano v kronologiji vsega dogajanja, ki odraža delovne faze dosedanjega dela komisije, in sicer:

  1. Delovanje komisije z natančno opredeljenimi cilji se je začelo v letu 1987. (9)
  2. V času od ustanovitve komisije do julija 1996 je bilo 186 skupnih sej, vse ostalo delo je potekalo v prostem času sodelavcev.
  3. V letih 1987-1992 je potekalo izpisovanje izbranih slovenskih strokovnih besedil. Pritem je treba poudariti, da je vsak termin izpisan s toliko sobesedila, da je mogoče spoznati njegov pomenski obseg (priloga 1).
    Izpisanih je bilo 57 slovenskih strokovnih besedil, od tega 17 monografskih publikacijin 40 člankov. Računalniška zbirka obsega 5001 zapisov; vsak predstavlja posamezni izpis. Z metodo podčrtavanja je bilo tako zajetih 10.497 gesel, ki se občasno ponovijo,tako da je različnih gesel 6.484. Število izpisanih enot na posamezno bibliografsko enoto je zelo različno in se giblje v razponu od 1 do 737.
  4. V letih 1987 - 1993 je vzporedno z izpisovanjem potekala ob podpori tujih virov redakcija štirijezičnega prevajalnega slovarja v obliki angleško-lovensko- nemško-francoskega slovarja.
    Računalniška zbirka za večjezični slovar šteje 2.912 zapisov, ki obsegajo 3.579 slovenskih gesel ter 3.891 angleških, 3.886 nemških in 3.384 francoskih ustreznikov.
  5. Avgusta 1992 je izšel kot delovno gradivo repertorij z izpisovanjem in asociativno,ob tujih virih evidentiranega leksikalnega fonda (8).
    Skupno je zbranih v geslovnik 14.521 gesel, nekatera med njimi se podvajajo, tako da je različnih evidentiranih termnov 9.082, od tega je največ (5065) takih, ki so sestavljena iz dveh besed, 2104 je enobesednih terminov, 1353 sestavljenih iz treh besed, 560 pa iz več kot treh besed (od 3 do 9), zato ima permutirani alfabetarij 23.100 enot (1).
  6. Leta 1993 je izšel kot delovno gradivo permutirani geselnik (1)
  7. Od leta 1993 poteka redakcija terminov na podlagi zbranega gradiva, z oblikovanjem razlag in izdelavo celovite podobe geselskega članka.
  8. Prilagojena je bila ustrezna programska oprema na osebnem računalniku. Slovarsko gradivo je uporabno v strukturirani obliki s specifično programsko opremo na osebnem računalniku.
  9. Izdelana je bila strukturirana zasnova geselskega članka, ki omogoča računalniški zapis posamezne redakcije gesla (priloga 6).
  10. Oblikovana je bila osnovna izpisna oblika za tisk geselskega članka in slovarja kot celote (priloga 4).
  11. Leta 1995 je bilo obdelano in oblikovano gradivo za izdajo poskusnega snopiča.
  12. Avgusta 1996 je izšel Poskusni snopič Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Poskusni snopič obsega 578 geselskih člankov, ustreznike v tujih jezikih imajo le gesla s polno razlago; gesla z napotilom 'glej' ustreznikov nimajo. Angleški ustreznik ima tako 368 geselskih člankov, nemškega 373 in francoskega 356. Ker so pri le-teh pogosto upoštevani tudi sinonimi, je število gesel v tujih jezikih večje: 473 angleških, 507 nemških in 392 francoskih gesel. Sinonimno povezavo ima 137 geselskih člankov z 241 napotili k 175 različnim geslom. Antonimno povezavo ima 40 geselskih člankov s 45 napotili k 43 različnim geslom. Primerjalno povezavo ima 117 geselskih člankov s 153 napotili k 120 različnim geslom. Napotilo 'glej' ima 121 geselskih člankov s 126 napotili k 104 različnim geslom.
  13. Občasno je komisija reševala terminološka vprašanja na zahtevo posameznikov, strokovnih skupin ali institucij.
  14. Nekatera terminološka vprašanja in odgovore na le-ta je komisija objavila v strokovni reviji Knjižnica.

4.1. Izpisovanje slovenskih strokovnih besedil

Doslej je opravljeno izpisovanje (potekalo je v letih 1987 do 1992) skrbno izbrane domače slovenske bibliotekarske strokovne literature, ki ne obsega samo temeljnih del stroke, ampak tudi tiste razprave, ki posegajo na specializirana področja. Ekscerpiranih je bilo 57 slovenskih strokovnih besedil (priloga 1), kot temelj za izbor strokovne literature za izpisovanje sta služili slovenski bibliotekarski bibliografiji Bože Pleničar. V prvi fazi izpisovanja besedil je komisija upoštevala praviloma predvsem literaturo, ki je izšla po letu 1945. V naslednjih fazah bodo izpisana še nekatera besedila, ki doslej niso bila upoštevana in besedila, nastala v najnovejšem času. Z izpisovanjem so zajeti tudi sestavki avtorjev najmlajše generacije, tako da je zajeto izrazje najsodobnejšega načina komuniciranja v stroki. Izpisi so v računalniško čitljivi in strukturirani obliki dosegljivi za proučevanje na osebnem računalniku in na centralnem sistemu, dostopnem preko omrežja, v obeh primerih s specifično programsko opremo.

Vzporedno z izpisovanjem je teklo pregledovanje tujejezičnih bibliotekarskih slovarjev, kar je pozneje omogočilo konfrontacijo z izpisanim izrazjem ter preverjanje natančnosti izpisovanja in splošne slovenske izraznosti stroke.

4.2. Geslovnik in permutirano kazalo

Odraz tega je abecedno urejen geslovnik, v katerem so razvidni ti odnosi. Obe poti inventarizacije terminov sta omogočili sestavo geslovnika, ki obsega 215 strani z okrog 9.500 gesli in je izšel leta 1992 kot osnova za pripravo repertorija in nadaljnjo obdelavo gradiva za terminološki slovar. Iz geslovnika izhaja permutiran alfabetarij, ki obsega v 1. delu gesla črk A - M (250 strani), v 2. delu pa črke N - Ž (od 251. do 526. strani). Alfabetarij je urejen tako, da se dvo- ali večbesedni termini ali dvo- ali večbesedne terminološke zveze pojavijo pri vsaki besedi besedne sestave ali zveze (tj. okrog 23.000 permutiranih gesel), kar zagotavlja, da zveza zagotovo ne bo spregledana pri pomenski analizi (priloga 3).

Vse gradivo je računalniško obdelano. Ustrezna programska oprema na osebnem računalniku zagotavlja zajemanje rezultatov izpisovanja, pripravo geslovnikov, vsebinsko redakcijo slovarskega gradiva in različne oblike delovnih izpisov ter namizno založništvo za oblikovanje samega slovarja. Slovarsko gradivo nastaja kot podatkovna zbirka, posamezen geselski članek pa predstavlja podrobno strukturiran zapis, kar omogoča različne vrste zelo specializiranih obdelav in morebiten kasnejši prenos v drugačna programska okolja. Izdaja celotnega terminološkega slovarja je predvidena tudi v računalniški obliki.

4.3. Poskusni snopič

Prizadevanja terminološke komisije so predstavljena in izpostavljena javnosti s poskusnim snopičem, ki je izšel avgusta 1996. Njegov namen je predstaviti strokovni javnosti in financerjem rezultate večletnega dela strokovne skupine ter zasnovo slovarja, ki bo v celoti sledil šele čez nekaj let. Gre torej tudi za preverjanje predstavljenih rešitev in pridobivanje odziva strokovne javnosti, ki lahko koristno usmerja nadaljnje delo komisije.

Poskusni snopič, ki je izšel na 84 straneh v nakladi 500 izvodov, obsega 578 abecedno urejenih gesel. Gesla predstavljajo nekaj izbranih strokovnih področij, zato poskusni snopič ne pokriva bibliotekarstva v celoti.

Uvod pojasnjuje nastanek slovarja in doslej opravljene faze dela, predvsem pa pojasnjuje uredite slovarja in daje navodila za njegovo uporabo. Slovarju samemu, ki je predstavljen v naslednjem poglavju, sledijo abecedna kazala angleških, nemških in francoskih ustreznikov, ki se z referenčno številko povezujejo s slovenskim geslom. V prilogi je seznam slovarjev, ki so bili uporabljeni za pripravo tujejezičnih ustreznikov (priloga 2).

Uporabljena programska orodja so omogočila oblikovanje predvidenih izpisnih oblik slovarskega korpusa in izdelavo abecednih kazal k tujejezičnim ustreznikom. Predpriprave za tisk je poenostavila in pocenila uporaba modulov za namizno založništvo, s katerimi je komisija sama pripravila ustrezne filme za tisk.

5.0. Bibliotekarski terminološki slovar

Faza dela, ki poteka (od 1993), je glede na sprejeta oblikovna in tematska načela usmerjena v izdelavo razlagalnega enojezičnega slovarja, ki bo zajel strokovno izrazje bibliotekarske stroke. S pojmom razlaga opredeljujemo opis vsebine določenega pojma in njegovega formalnega znaka, to je besede, ki ga zaznamuje, z namenom, da pri opisu tega pojma navedemo tiste podatke o njem, ki zadoščajo, da dobi uporabnik osnovno predstavo o razlaganem; pri pomenskem ubesedovanju, to je pisanju slovarske pomenske razlage, je upoštevano načelo poljudnosti in predstavnosti. Pri tem je seveda zelo pomembno, da je pravilno izbrana nosilna beseda razlage, to je beseda, ki pomensko in vrstno opredeli termin, ga uvrsti v pojmovno skupino, nakaže njegovo pojmovno odvisnost in seveda ni sinonim ali sopomenka.

Veliko pozornosti je namenjene tudi ugotavljanju sinonimnih odnosov med posameznimi strokovnimi poimenovanji. Problem je za vsako terminologijo zelo pereč. O tem, kaj je sopomenka, je več gledanj in definicij; mi jo obravnavamo kot istopomensko besedo, pri čemer upoštevamo glede na normo knjižnega jezika njeno stilno nevtralnost in nenevtralnost, glede na pomenske prvine ali gre za popolno, delno ali približno sopomenko, glede na frekvenco ali je enako rabljena, bolj rabljena ali manj rabljena in glede na izvor ali je domača ali tuja.

Za označevanje pomenskih odnosov med sinonimnimi poimenovanji so v rabi kvalifikatorji (priloga 7), ki poleg označevanja nevtralnosti služijo tudi za označevanje ostalih informacij. Da bi v slovarju kar najbolj zadostili navedenim spoznanjem, smo izdelali kriterije, po katerih poteka izdelava slovarja (6, 7).

Zahtevno pomensko analizo strokovnih izrazov, ki temelji na zbranem gradivu, opravljajo predstavniki specializiranih področij bibliotekarske stroke, ki tudi tvorijo redaktorsko skupino slovarja. Geslo, obdelano v geselskem članku po postavljenih kriterijih, zato ni predstavljeno samo informativno, ampak upošteva tudi normativnost glede na knjižno normo in zlasti glede na zahteve, ki jih ima urejena terminologija stroke.

Realizacija začrtane obdelave bibliotekarske terminologije je razvidna v poskusnem snopiču. Tu je obravnavanih nekaj tematsko izbranih področij, strokovni izrazi ali termini pa si sledijo v abecednem zaporedju.

5.1. Ureditev slovarja

Bibliotekarski terminološki slovar je razlagalni slovar bibliotekarskih izrazov ali terminov, katerim so dodani angleški, nemški in francoski ustrezniki. Slovar zajema tiste strokovne izraze, ki omogočajo standardizirano sporazumevanje v stroki.

Ker poteka obdelava slovarja po izdelanem sistemu, je le-ta v poskusnem snopiču predstavljen, da bi s tem omogočili pravilno branje in razumevanje slovarja, kasneje pa tudi njegovo rabo. Ureditev je naslednja:

Geslo je enobesedni ali večbesedni bibliotekarski strokovni izraz ali termin, ki je naslovna enota slovarskega članka, v katerem je termin obdelan. Vsako geslo je obdelano v svojem odstavku. Geselski članki so razvrščeni po abecedi, neglede na to, ali so gesla enobesedna ali večbesedna.

Geslo je v geselskem članku podano v izhodiščni obliki in ima označeno naglasno mesto. Končnica, ki sledi, določa sklanjatveni ali spregatveni vzorec; pri večbesednem terminu je končnica navedena za vsako besedo večbesednega izraza. S kratico je označen spol. Izgovor je naveden, če je različen od zapisa. Razlaga je pomenska predstavitev gesla; določa njegov pomen ali funkcijo. Pri pomensko razčlenjenih terminih so pomeni označeni s številkami.

Strokovno najustreznejši termin ima polno pomensko razlago. Na začetku jo lahko dopolnjuje vrednotenjski kvalifikator ali kvalifikatorsko pojasnilo, na koncu pa so, če obstajajo, za podpičjem navedene: za kratico sin. obstoječa sopomenka ali sopomenke, če jih je več, protipomenka, ki jo označuje kratica ant., ali opozorilo o vsebinski povezanosti z drugim strokovnim izrazom, ki ga označuje kratica prim. Sopomenki, ki jima stroka daje enako veljavo, imata obe polno pomensko razlago in navedene obstoječe sopomenke, protipomenke in opozorilo o vsebinski povezanosti z drugim terminom. Vse manj rabljene sopomenke, ki so v slovarju razvrščene kot gesla (po abecedi prve besede), imajo za določenim valifikatorjem in kratico gl. namesto razlage naveden samo strokovni izraz ali termin, pri katerem je polna pomenska razlaga. Normativno težo ima pri tem kvalifikator neustr., zato tako ovrednotena sopomenka ni navedena pri geslu s polno pomensko razlago.

Pri večpomenskih izrazih je vsak pomen predstavljen enako.

Za opredeljevanje bibliotekarskih terminov, njihovih pomenov in sopomenk, so v slovarju uporabljeni kvalifikatorji, to so pojasnila, ki opredeljujejo slovnično kategorijo besede, npr. m, ž, s, opozarjajo na njeno razširjenost in njeno vrednost, npr. sin., ant., gl., prim., krat., ter nakazujejo njeno rabo, npr. zastar., žarg., neustr., nekdaj, ali označujejo drugo strokovno področje, npr. zgod., zal.

Uporabljena so tudi kvalifikatorska pojasnila, ki so obširneje izražena opozorila. Posamezno kvalifikatorsko pojasnilo je sestavni del razlage, praviloma pa nakazuje način, po katerem je treba razumeti geslo.

Ustrezniki v angleškem, nemškem in francoskem jeziku so rabljeni strokovni termini v teh jezikih. Navedeni so le pri geslih s samostojno razlago. Upoštevane so tudi sopomenke v posameznih jezikih; vsaka od njih nastopa kot samostojno geslo v abecednih kazalih angleškega, nemškega oziroma francoskega jezika, ki se s povezovalno številko povratno vežejo na slovenska gesla z razlago. Poskusni snopič je tako tudi štirijezični prevajalni slovar.

6.0. Zaključek

Nadaljnje delo terminološke komisije bo usmerjeno v dokončanje in izdajo celotnega slovenskega razlagalnega terminološkega slovarja, vzporedno s tem seveda tudi štirijezičnega prevajalnega slovarja. Njihova distribucija in uporaba na različnih medijih več nista vprašljiva - "delovala" bosta na papirju, disketi in na cd-romu. Vprašanje je le, ali bosta zaključena pred prihodom novega medija iz laboratorijev Silicijske doline?

7. Literatura

  1. Alfabetarij bibliotekarskih terminov : delovno gradivo. Ljubljana, 1993. - 526 strani
  2. Bibliotekarska terminologija : projekt bibliotekarskih terminoloških slovarjev. Ljubljana, 1995
  3. Bibliotekarski terminološki slovar : poskusni snopič . Ljubljana, 1996
  4. http://www2.echo.lu/libraries/en/caee/slovenia.html
  5. Kanič, Ivan: Slovene mono- and multilingual dictionaries of library and information science terminology.
    International conference Investigation and standardization of library science and bibliography terminology : theory and practice - Vilnius, October 18 - 19, 1995,14 str. (zbornik v tisku)
  6. Leder, Zvonka: Navodila za pisanje bibliotekarskega terminološkega slovarja. Ljubljana, 1993, 6 str. (neobjavljeno)
  7. Leder, Zvonka: Navodila za izpisovanje terminov. Ljubljana, 1989, 13 str. (neobjavljeno)
  8. Terminološko gradivo. Ljubljana, 1992. - 215 str.
  9. Sklep o ustanovitvi Bibliotekarske sekcije v okviru Terminološke komisije Inštituta zaslovenski jezik ZRC SAZU, Ljubljana, 9.9.1987

8. Priloge
  • 1. Seznam izpisanih besedil
  • 2. Seznam uporabljenih slovarjev
  • 3. Alfabetarij - geslo "knjižnica" in zveze, ki so evidentirane z izpisovanjem
  • 4. Primer strani iz poskusnega snopiča
  • 5. Primer strani iz štirijezičnega slovarja
  • 6. Struktura slovarskega zapisa
  • 7. Kvalifikatorji

Priloga 1 - Seznam izpisanih besedil

Abecedni imenski katalog. Nova izdaja. Ljubljana, 1967
Abecedni imenski katalog : pravila za katalogizacijo v znanstvenih   knjižnicah. Ljubljana, 1947
Berčič, Branko: Terminologija
  Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), št. 1/2, str. 117
Berčič, Branko: Univerzna/univerzitetna/visokošolska knjižnica.
  Knjižnica, (33)1989, str. 126-130
Bohinec, Valter: Katalogizacija kartografskega gradiva. Ljubljana, 1966
Bratuš, Lucijan: Manu scriptum : razvoj latinice v zrcalu rokopisa in besede. Ljubljana, 1990
Češnovar, Nada: Trženje v visokošolski knjižnici.
  Knjižnica, Ljubljana, 33(1989), št. 3/4, str. 123-128
Čveljo, Katarina: Knjižnični management v zrcalu sodobnih tokov.
  Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), št. 3, str. 1-17
Filo, Breda: Standardi za univerzne knjižnice leta 1986.
  Knjižnica, Ljubljana, 30(1986), št. 3/4, str. 63-75
Geslovnik - geselnik; Knjižnični informacijski sistem; Zunanji uporabnik. (pripravila Bernard Rajh in Tomaž Kobe)
  Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), št.1/2, str. 124-125
Gspan, Alfonz: Konserviranje in restavriranje bibliotečnega gradiva. Druga, popravljena in izpopolnjena izdaja. Ljubljana, 1966
ISBD(A) : Mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) zaključenih publikacij. Ljubljana, 1984
ISBD(CM) : Mednarodni standardni bibliografski opis kartografskega gradiva. Ljubljana, 1982
ISBD(PM) : Mednarodni standardni bibliografski opis glasbenih tiskov. Ljubljana, 1984
ISBD(S) : Mednarodni standardni bibliografski opis tekočih publikacij. Ljubljana, 1981
Jugoslovanski standardi za specialne knjižnice.
  Knjižnica, Ljubljana, 22(1978), št. 3/4, str. 265-270
Kalan, Pavle: Katalogi v ljudski knjižnici.
  Knjižnica, Ljubljana, 3(1959), 12 str.
Kalan, Pavle: Mednarodna prizadevanja za enotnost v katalogizaciji.
  Knjižnica, Ljubljana, 4(1960), str. 41-48
Kalan, Pavle: Nekaj besed o naši katalogizacijski terminologiji.
  Knjižnica, Ljubljana, 9(1965), str. 12-16
Kalan, Pavle: Ob izidu abecednega imenskega kataloga.
  Knjižnica, Ljubljana, 12(1968), str. 49-53
Kamenik, Ignac: Obvezni izvod na slovenskem.
  Knjižnica, Ljubljana, 23(1979), št. 1-4, str. 28-37
Kanič, Ivan: Nekaj izrazov za poimenovanje najsodobnejših oblik medijev zazapis in reprodukcijo podatkov.
   Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), št. 4, str. 117-119
Kanič, Ivan: CIP - katalogizacija v knjigi v slovenskih publikacijah (terminološko vprašanje).
  Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), št. 1/2, str. 117-123
Kanič, Ivan: Katalogi in bibliografske zbirke na CD-ROM : informacija korak bliže uporabniku.
  Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), št. 3, str. 77-101
Kanič, Ivan: Normativna kontrola in normativne datoteke.
  Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), št. 1/2, str. 1-7
Kanič, Ivan: Stiki z javnostjo : pomen in oblikovanje identitete knjižnice.
  Knjižnica, Ljubljana, 33(1989), št. 3/4, str. 7-24
Kanič, Ivan: Vsebina in pomen vzajemnih in centralnih katalogov.
   Knjižnica, Ljubljana, 32(1988), št. 3/4, str. 29-47
Kobe, Tomaž: Zapisi znanja v informacijski dobi.
  Knjižnica, Ljubljana, 32(1988), št. 3/4, str. 170-176
Kobe, Tomaž: Znanstvena informacija v knjižnici.
  Knjižnica, Ljubljana, 32(1988), št. 1/2, str. 46-59
Kokole, Jože: Laserski zapisi za knjižnice sedanjosti in prihodnosti.
  Knjižnica, Ljubljana, 33(1989), št. 2, str. 5-41
Kokole, Jože: Uporabniki in online javno dostopni katalog.
  Knjižnica, Ljubljana, 32(1988), št. 3/4, str. 48-64
Logar, Janez: Uvod v bibliografijo. Ljubljana, 1970
Melihar, Ivana: Informatika z dokumentalistiko. Ljubljana, 1984
Munda Jože: Knjiga.
  Ljubljana, 1983 (Literarni leksikon; zv. 22)
Načela, sprejeta na mednarodni konferenci o katalogizacijskih načelih v Parizu oktobra 1961.
  Knjižnica, Ljubljana, 5(1961), str. 110-117
Novljan, Silva: Artoteka.
  Knjižnica, Ljubljana, 32(1988), št. 1/2, str. 1-22
Organizacija (register knjižnic, medknjižnična izposoja, Komisija za strokovne izpite, Komisija za posebne izpite).
   Knjižnica, Ljubljana, 6(1962), str. 95-101
Osnove knjižničarstva. Ljubljana, 1987
Pirjevec, Avgust: Knjižnice in knjižničarsko delo. Celje, 1940
Popovič, Mirko: INSTRUCT - eksperimentalni sistem za iskanje informacij.
  Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), št. 4, str. 29-51
Popovič, Mirko: Sodobni trendi v iskanju dokumentov.
  Knjižnica, Ljubljana, 34(1990), št. 1/2, str. 9-31
Rijavec, Josip: Predmetni katalog v današnji knjižnici.
  Knjižnica, Ljubljana, 10(1966), 4 str.
Rijavec, Josip: Stvarni katalog v ljudskih knjižnicah (osnovna vprašanja).
  Knjižnica, Ljubljana, 2(1958), str. 39-49
Rupel, Mirko: O centralnem katalogu.
  Knjižnica, Ljubljana, 5(1961), str. 39-48
Sepe, Miša: Standardi univerznih knjižnic.
  Knjižnica, Ljubljana, 15(1971), str. 44-47
Sepe, Miša: Trženje v splošnoizobraževalni knjižnici.
  Knjižnica, Ljubljana, 33(1989), št. 3/4, str. 103-121
Strokovni kriteriji in merila za visokošolske knjižnice; Knjižnično informacijski sistem univerze. Ljubljana in Maribor, marec 1989
Suhadolnik, Stane: Terminološki oris besede "knjižnica",
  Knjižnica, Ljubljana, 3(1959), str. 73-76
Šircelj, Martina: Osnutek standardov šolskih knjižnic.
  Knjižnica, Ljubljana, 15(1971), str. 48-52
Šlajpah, Mara: Standardi za specialne knjižnice.
  Knjižnica, Ljubljana, 16(1972), št. 1/4, str. 38-52
Univerzalna decimalna klasifikacija. Slovenska skrajšana izdaja, 2. spremenjena in dopolnjena izdaja. Ljubljana, 1982. (Zv. 1, Tablice)
Veselko, Maks: Centralna katalogizacija slovenskega tiska.
  Knjižnica, Ljubljana, 12(1968), str. 53-55
Veselko, Maks: Nekaj misli ob uvajanju univerzalne bibliografske kontrole pri nas.
  Knjižnica, Ljubljana, 19(1975), št. 1-4, str. 60-70
Vrančič, Radojka: Uporaba knjižničnega gradiva in informacijska služba v knjižnicah : zapiski predavanj. Ljubljana, 1969
Zakon o knjižnicah (sprejet 28. septembra 1961).
  Knjižnica, Ljubljana, 5(1961), str. 5-13
Zakon o knjižničarstvu (sprejet 14. julija 1982).
  Knjižnica, Ljubljana, 27(1983), str. 122-134
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o knjižnicah (sprejet 29. marca 1965).
  Knjižnica, Ljubljana, 8(1964), str. 81-86

Priloga 2 - Seznam uporabljenih slovarjev

Bilingual glossary of terms in librarianship and information science : English - French, French - English = Glossaire bilingue en bibliothéconomi e et science de l'information : anglais - français, français - anglais / Frances Salinié, Souad Hubert. - London : Library Services, 1990. - 372 str.

Dictionarium bibliothecarii practicum = The librarian's practical dictionary in twenty-two languages = Wörterbuch des Bibliothekars in zweiundzwanzig Sprachen : (Ad usum internationalem in XXII linguis) / composuit Zoltan Pipics. - Ed. 6. corr. et aucta. - Budapest : Akademiai kiado, 1974. - 385 str.

Dictionary of archival terminology = Dictionnaire de terminologie archivistique : English and French, with equivalents in Dutch, German, Italian, Russian and Spanish / compiled by Frank B. Evans, François-J. Himly and Peter Walne ; edited by Peter Walne. - München [etc.] : Saur, 1984. - (ICA handbooks series ; 3)
ISBN 3-598-20275-X

Dictionary of information science : in four languages English, German, French, Russian / compiled by Erich Burger. - Amsterdam [etc.] : Elsevier, 1989. - 2 zv. (903 str.)
ISBN 0-444-98904-8

Dictionary of librarianship : including a selection from the terminology of information science, bibliology, reprography, and data processing : German- English, English-German = Wörterbuch des Bibliothekswesens : unter Berücksichtung der Bibliothekarisch wichtigen Terminologie des Informations und Dokumentationswesens, des Buchwesens, der Reprographie und der Datenverarbeitung : Deutsch-Englisch, Englisch-Deutsch / Eberhard Sauppe. - München [etc.] : Saur, 1988. - XX, 427 str.
ISBN 3-598-10618-1

Dictionary of library and information science : English/German, German/English = Wörterbuch Bibliotheks- und Informationswissenschaft: Englisch/Deutsch, Deutsch/Englisch / Saiedeh von Keitz und Wolfgang von Keitz. - 2nd, revised ed. = 2. überarbeitete Aufl. - Weinheim [etc.] : VCH, 1992. - 527 str. - (Parat, ISSN 0930-6882)
ISBN 3-527-28385-4 (Weinheim)
ISBN 1-56081-199-4 (New York)

Elsevier's dictionary of library science, information and documentation in six languages : English-American, French, Spanish, Italian, Dutch and German / compiled and arranged on an English alphabetical basis by W. E. Clason. - 2nd print. / with Arabic supplement by Shawky Salem. Amsterdan [etc.] : Elsevier, 1976. - 708 str.
ISBN 0-444-41475-4

Lexikon des Bibliothekswesens / herausgegeben von Horst Kunze und Gotthard Rückl [et al.]. - 2., neubearbeitete Auflage. - Leipzig : VEB Bibliographisches Institut, 1974-1975. - 2 zv. (2111 str.)

Terminologie der Information und Dokumentation / herausgegeben vom Komitee Terminologie und Sprachfragen (KTS) der Deutschen Gesellschaft für Dokumentation e.V. (DGD) ; Redaktion Ulrich Neveling und Gernot Wersig. - München : Dokumentation, 1975. - IX, 307 str. - (DGD-Schriftenreihe ; Bd. 4)
ISBN 3-7940-3625-5

Terminology of documentation : a selection of 1.200 basic terms published in English, French, German, Russian and Spanish / compiled by Gernot Wersig and Ulrich Neveling. - Paris : Unesco ; München : Dokumentation, 1976. - 274 str.
ISBN 92-3-001232-7 (Unesco)
ISBN 3-7940-5150-5 (Dokumentation)

Vocabularium bibliothecarii : English = anglais, French = français, German = allemand / begun by, commencé par Henri Lemaître ; revised and enlarged by, revu et augmenté par Anthony Thompson. - [2nd impression]. - Paris : Unesco, 1954. - 296, 79 str. - (Unesco bibliographical handbooks = Manuels bibliographiques de l'Unesco ; 2)

Wörterbuch der Informatik : deutsch, englisch, französisch, italienisch, spanisch = Dictionary of informatics : German, English, French, Italian, Spanish / Vittorio Anastasio. - Düsseldorf : VDI-Verlag, 1991. - 362 str.
ISBN 3-18-400982-3

Priloga 3 - Alfabetarij - geslo "knjižnica" in zveze, ki so evidentirane z izpisovanjem

administrativna knjižnica, akademijska knjižnica, akademska knjižnica, arhivska knjižnica, arhivsko orientirana knjižnica, baročna knjižnica, bolniška knjižnica, bolnišnična knjižnica, brezplačna ljudska knjižnica, centralizirana knjižnica, centralna (splošna) knjižnica, centralna fakultetna knjižnica, centralna knjižnica, centralna nacionalna knjižnica, centralna strokovna knjižnica, cerkvena knjižnica, čitalniška knjižnica, decentralizirana knjižnica, delavska knjižnica, depozitna knjižnica, deželna knjižnica, dijaška knjižnica, dinamična knjižnica, domoznanska knjižnica, društvena knjižnica, družboslovna knjižnica, družinska knjižnica, državna knjižnica, dvorna knjižnica, ekonomska knjižnica, enosmerna knjižnica, enosmerna tendenčna knjižnica, fakultetna knjižnica, farna knjižnica, geografska knjižnica, gimnazijska knjižnica, glasbena knjižnica, glavna univerzitetna knjižnica, glavna univerzna knjižnica, gledališka knjižnica, grajska knjižnica, humanistična knjižnica, industrijska knjižnica, institutska knjižnica, inštitutska knjižnica, inštitutska (strokovna) knjižnica, izobraževalna knjižnica, izposojevalna knjižnica, javna deželna knjižnica, javna knjižnica, javna knjižnica odprtega tipa, javna ljudska knjižnica, javna znanstvena knjižnica, jetniška knjižnica, juridična knjižnica, kartografska knjižnica, klasična knjižnica, knežja knjižnica, knjižnica, knjižnica društva, knjižnica inštituta, knjižnica javnopravne korporacije, knjižnica korporacije, knjižnica observatorija, knjižnica osnovne šole, knjižnica podjetja, knjižnica pri arhivu, knjižnica pri društvu, knjižnica pri inštitutu, knjižnica pri muzeju, knjižnica s prostim pristopom, knjižnica s pultnim sistemom, knjižnica socialnih ved, knjižnica splošnega tipa, knjižnica srednje šole, knjižnica strokovnega društva, knjižnica v gospodarstvu, knjižnica visoke šole, knjižnica visokošolske ustanove, knjižnica višje šole, knjižnica z znanstvenim in poljudnim oddelkom, knjižnica za posebne vrste bralcev, knjižnica za slepe, knjižnica zaprtega tipa, knjižnica združenja, kolegijska knjižnica, konservacijska knjižnica, konsumacijska knjižnica, krajevna dijaška knjižnica, krajevna knjižnica, krajevna narodna knjižnica, kraljeva knjižnica, kraljevska knjižnica, krščanska knjižnica, ladijska knjižnica, Licejska knjižnica, licejska knjižnica, ljudska knjižnica, ljudska osrednja knjižnica, ljudskošolska knjižnica, lokalna knjižnica, matična knjižnica, medicinska knjižnica, mestna knjižnica, mladinska knjižnica, nacionalna knjižnica, naravoslovna knjižnica, Narodna in univerzitetna knjižnica, narodna in univerzitetna knjižnica, narodna knjižnica, Narodna knjižnica in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, narodna nacionalna knjižnica, nauk o knjižnicah, nesamostojna knjižnica, nevtralna knjižnica, nova knjižnica, občinska knjižnica, občinska knjižnica z mladinskim oddelkom, občinska matična knjižnica, območna knjižnica, oddelčna knjižnica, okrajna knjižnica, okrajna učiteljska knjižnica, okrožna knjižnica, osebna knjižnica, osnovnošolska knjižnica, osrednja knjižnica, osrednja knjižnica univerze, osrednja šolska knjižnica, osrednja univerzitetna knjižnica, osrednja univerzna knjižnica, osrednja visokošolska knjižnica, papeška knjižnica, parlamentarna knjižnica, pionirska knjižnica, plemiška knjižnica, podeželska knjižnica, podružnične in potujoče knjižnice, pokrajinska knjižnica, pokrajinska narodna knjižnica, poslovna knjižnica, potovalna knjižnica, potujoča knjižnica, pravna knjižnica, prezenčna knjižnica, priročna informacijska knjižnica, priročna knjižnica, privatna knjižnica, profesorska knjižnica, propagandna knjižnica, prosvetna knjižnica, računalniško podprta knjižnica, referenčna knjižnica, regionalna knjižnica, renesančna knjižnica, republiška matična knjižnica, republiška narodna knjižnica, samostanska knjižnica, samostojna knjižnica, satelitska knjižnica, seminarska knjižnica, sindikalna knjižnica, skupščinska knjižnica, slovenska narodna knjižnica, socialna knjižnica, specializirana fakultetna knjižnica, specializirana glasbena knjižnica, specializirana knjižnica, specializirana znanstvena knjižnica, specialna knjižnica, specialna znanstvena in strokovna knjižnica, specialna znanstvena knjižnica, splošna javna knjižnica, splošna knjižnica, splošna znanstvena in strokovna knjižnica, splošna znanstvena knjižnica, splošno izobraževalna knjižnica, splošno znanstvena knjižnica, splošnoizobraževalna knjižnica, splošnoznanstvena knjižnica, središčna državna knjižnica, središčna slovenska narodna knjižnica, srednješolska knjižnica, stalna knjižnica, stara knjižnica, strokovna knjižnica, strokovna pedagoška knjižnica, strokovna znanstvena knjižnica, škofijska knjižnica, šolarska knjižnica, šolska knjižnica, študijska knjižnica, tehnična knjižnica, tehniška knjižnica, tendenčna knjižnica, teološka knjižnica, teritorialna knjižnica, totalna elektronska splošnoizobraževalna knjižnica, turistična knjižnica, učiteljska knjižnica, učiteljska šolska knjižnica, univerzalna knjižnica, univerzitetna knjižnica, Univerzitetna knjižnica Maribor, univerzitetna tehniška knjižnica, univerzna knjižnica, uporabniško orientirana knjižnica, vaška knjižnica, visokošolska knjižnica, vojvodska knjižnica, vseučiliščna knjižnica, vseučiliška knjižnica, vzajemna knjižnica, zaporniška knjižnica, zaporska knjižnica, zaprta knjižnica, zasebna knjižnica, zgodovinsk knjižnica, znanstvena knjižnica

Priloga 4 - Primer strani iz poskusnega snopiča

slovar

Priloga 5 - Primer iz štirijezičnega slovarja

Priloga 6 - Struktura slovarskega zapisa

Priloga 7 - Kvalifikatorji

Za označevanje slovničnih informacij, zlasti v zaglavju, se uporabljajo naslednji kvalifikatorji:

m moški spol, samostalnik moškega spola
ž ženski spol, samostalnik ženskega spola
s srednji spol, samostalnik srednjega spola
mn. množina
dov. dovršni glagol
nedov.  nedovršni glagol
prisl. prislov

Za vrednotenje in druge podatke se uporabljajo naslednji kvalifikatorji:

sin. sinonim ali sopomenka, beseda z enakim pomenom
ant. antonim ali protipomenka, beseda z nasprotnim pomenom
gl. glej, napotilo k besedilu, pri katerem je celotna informacija
prim. primerjaj, napotilo k dodatni informaciji
krat. kratica, napoved znaka, s katerim se v stroki okrajša strokovni izraz
zastar. zastareli izraz, ki je v rabi v starejši literaturi
žarg. žargonski izraz, ki je v rabi v govoru strokovnjakov
neustr. neustrezen izraz, ki ga stroka zavrača
nekdaj   izraz, ki je bil v zgodovinskem razvoju bibliotekarstva v rabi

Za označevanje drugega strokovnega področja se uporabljajo strokovni kvalifikatorji, ki so praviloma okrajšave poimenovanih področij:

zgod.   zgodovina
zal. založništvo


Nazaj:  
Bibliografija   Osebna stran

© Ivan Kanič, Zvonka Leder

Februar 1999