28. in 29.marca 1999 so vsi jugoslovanski mediji objavili novico, ki je obšla svet: Oprostite, nismo vedeli, da ste nevidni.
 Kaj se je zgodilo?
 24.Marca 1999, nekaj ur po polnoči se je začela vojaška akcija Nata proti Jugoslaviji.
Z raketami tomahawk in lasersko vodenimi bombami so bile najprej napadene strateške vojaške točke in komunikacije.
 Kar nekaj noči je trajalo bombardiranje takih ciljev in eksperti Nata so bili prepričani, da je jugoslovanska zračna obramba onesposobljena.
 Nato pa je sledilo veliko presenečenje.
27. Marca ponoči je iz Nato baze Spangdahlem v Nemčiji poletel F 117 na svojo nalogo v Jugoslavijo.Več kot 40 km pred jugoslovansko mejo so ga odkrili še delujoči mobilni čez 30 let stari radarji in po nekaj minutah leta so ga protiletalske enote sestrelile pri vasi Budjanovci, ca 45 km severozahodno od Beograda.
  Američani pa še dolgo časa niso objavili, da je bilo letalo sestreljeno. Uradno so sporočili, da je letalo imelo tehnično okvaro in se je izgubilo.

Jugoslovanski pa tudi nekateri francoski in nemški časopisi pa so objavili tudi, da sta se še dve letali F 117 težko poškodovani privlekli do letališča v Bosni.
 Letalo F 117 so dolgo vrsto let skrivali pred ameriško in svetovno javnostjo kot največjo tajnost. Veljalo je za radarsko nevidno in v njega so vložili neverjetna sredstva. Napravili so 54 takih letal in vsako je stalo več kot 40 milijonov dolarjev. Uporabili so ga v pri zalivski vojni leta 1991 in nekaterih operacijah v srednji Ameriki. Nekaj sto poletov Iraku v težkih okoliščinah so ta letala prestala odlično brez kakršnihkoli težav je bila uradna izjava Pentagona.
S sestrelitvijo letala v Jugoslaviji je bil prizadet je bil največji ponos njihove vojaške tehnologije in je razumljivo sicer redko skrivanje dejstev pred ameriško javnostjo.
Avtor je podatke zbiral od leta 1999 od vojaških ekspertov, preko interneta, strokovnih publikacij, znancev iz Jugoslavije in neposrednega očividca dogodka. V začetku je bilo to lažje, ker je vojska Jugoslavije kmalu po podpisu mirovnega sporazuma razpustila protizračno obrambo in vojno letalstvo. S približevanjem Srbije in Črne gore Natu pa so te zadeve postale zopet vojaška tajna in imel sem kar nemalo težav.
Vse ustmeno pridobljene tehnične podatke sem dal preveriti znancu v Sloveniji , ki velja za velikega poznavalca radarskih sistemov in znancu iz Francije, ki je dolgo vrsto let delal na radarskih sistemih pri firmi Alcatel.
 

V članku je najprej podan pregleden opis delovanja radarja in njegove najpomembnejše tehnične lastnosti.
Podana je radarska enačba z obrazložitvijo.
 
Nato so navedene so metode skrivanja letečih objektov pred radarskimi signali.  
Podana je primerjava velikosti radarskih tarč za letala B 52, F-16 in F 117. Lepo se vidi veliko zmanjšanje površine radarske tarče pri letalu F 117.
 
Naslednji korak zmanjšanja velikosti sprejemnega, od letala odbitega signala je bil dosežen s tehniko »stealth«. Letalo so prevlekli s posebnim materialom, ki mu pravimo mikrovalovni absorber. EM valovi se v takem materialu absorbirajo oziroma pretvorijo v toploto.
Podani so različni tipi absorberjev in njihov način delovanja.
Avtor je pridobil ustrezen kompleten kos te prevleke in jo najprej dal na ICP-OES spektroskopsko kemično analizo. Ta je pokazala večplastno sestavo snovi , ki absorbira del EM valov.
Potem sem dal izmeriti velikost absorpcije EM valov v odvisnosti od frekvence.
V članku je podana slika, ki to prikazuje. Rezultati so presenetljivi.
 
 
Za tipične vojaške radarje za zgodnje odkrivanje letal je podana tabela, kjer so izračunane jakosti radarskih signalov odbitih od letala F 117 pri različnih razdaljah od radarja. Za vse radarje je priložen je tudi podatek o minimalnem še zaznavnem signalu (MDS), ki ga radarski zaslon še identificira.

 

Naslednji grafikon prikazuje vidnost letala F117 za različne vrste radarjev.

V nadaljevanju so podani tipi radarjev, ki jih je imela Jugoslavija leta 1999, to je v času napada.

Radar je odkril letalo več kot 40 km daleč in nekaj minut kasneje so ga sestrelili.                                                                                                          

Podano je tudi zanimivo pričevanje očividca tega dogodka.                                                                                                                          

Pilota so pripadniki Nato sil rešili z helikoptersko akcijo.
 

Nekaj zaključkov:

 

- Izkušnje pridobljene v južni Ameriki in Iraku ne morejo biti referenca za uspešnost letala tudi drugje po svetu.  
-Letalo F 117 ni bilo nikoli povsem nevidno za radarske signale
-zaradi zahtev po “radarski nevidnosti” ima F117 zelo oglate neaerodinamične oblike in temu primerne so tudi njegove letalne sposobnosti
-prepričan sem, da najmanj vojske Rusije in Kitajske že dalj časa poznajo lastnosti F117 in tudi vedo, kako ga onesposobiti.

Dragi bralec,
 
Kompletna tehnična analiza vsebuje 16 strani, 15 800 znakov, 11 slik in 4 tabele. Če vas zanima pod kakšnimi pogoji jo lahko dobite, pošljite na elektronski naslov:
leopold.gregorac@gmail.com sledeče sporočilo:
Zanima me vaša tehnična analiza :KAKO SO SESTRELILI AMERIŠKI NEVIDNO LETALO F 117.Sporočite mi prosim, pod kakšnimi pogoji jo lahko dobim po elektronski pošti.
 
Marec 2006