-
Naročilo stekla v Kanadi, premer 12", december 2004 (kontakt: asmprod@videotron.ca)
(CENA 1 = 110$ + (matrica, smola in praški + poštnina)178 $ = 288 $, 52.300 SIT nakazilo + 3.000 SIT provizije = 55.300 SIT)
ASM Product ( http://pages.infinit.net/asmprod/)
Denar smo nakazali preko banke na njihov račun.
- del komunikacije:
EI 12 - 12" Mirror kit, flat: ...... $ 229.99 ( US)
Delivery, surface mail: ........ $ 57.85
You may pay by a bank transfer, here are the data:
- Bank name: Royal Bank of Canada
- Bank Address: 600 Blv Laurier
Beloeil, Que
Canada J3G-4J2
- Bank account #: 00501-003-400-145-9
- Bank Swist code: ROYCCAT2
Merry Christmas
Andre Taillon
ASM Products
Levo matrica, desno keramika za zrcalo,
spredaj praški različnih granulacij in smola.
------
PORABLJEN ČAS = 2 uri.
- Dvig stekla na cariniski posšti (Mestni log) 13.5.2005
S Petrom sva pozabila Žig ADV, a izkaznica ADV je bila dovolj,
plačal sem 16.200 SIT carine. Baje po znižani stopnji.
(CENA 1 = 55.300 SIT + 16.200 SIT = 71.500 SIT)
------
PORABLJEN ČAS = 2 uri.
-
NAVODILA IZ SPIKE !!! (zadolženi člani še niso prišli daleč)
Od decembra 2004 pa do maja 2005 nam še nič ni uspelo
prenesti na splet !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
------
PORABLJEN ČAS = "5 mesecev".
-
Izdelava podlage za fiksiranje matrice (16.5.2005).
Najprej smo sanjali kaj in kako s ploščo za fiksiranje matrice (Matija je že žagal deske),
nakar smo spesnili betonski podstavek, ležal je pred nami,
vzeli stiropor, nanj položili matrico, zarisali krog okrog matrice,
izrezali odprtino (Andrej), jo fiksirali s "cvingami", kamni in flašami
na betonsko ploščo, skočili k Dejanu po 2 kg cementa
(Klemen je prinesel 25 kg na teraso, čutil je gravitacijo),
iz ulice smo si
izposodili nekaj "šodra", zmešali beton (večina se je uštela pri
količini "šodra"), Gregor je zmes nalil v kalup -
bodoči podstavek matrice.
Stroški: mizarski meter, žeblji,"cvingi", olfa nož = 1.500 SIT, cement = ?
Zahod med delom - prikupna podoba.
------
PORABLJEN ČAS = 3 ure.
-
Začetek brušenja 3.6.2005 (9 obhodov med brušenjem, 5 ur).
Taljenje smole za pritrditev matrice na podstavek - na betonsko ploščo.
Nanos smole na podstavek pred lepljenjem matrice.
Polaganje matrice na podstavek.
Nanos prahu in vode za matiranje dna zrcala - mat podlaga dna zrcala preprečuje odboje
pri testiranju nenaparjenega zrcala med brušenjem.
Postopek matiranja dna zrcala.
Po prvem preverjanju matiranja, se nam je pojavila na dnu zrcala
"žabica". Zanimovo znamenje.
Nadaljevanje matiranja.
Med matiranjem.
Zahod Sonca malo pred Triglavom - fotoutrinek med delom.
Med brušenjem (Gregor je otvoril nenavadni ritual) -
začelo se je garanje, prah 46 - na začetku smo vsi radi poprijeli za delo
(občutek med brušenjem je nekaj posebnega, prvinski, zanimiv zvok, tresljaji,
nekaj med kameno dobo, mletjem žita z žrmlji in pričakovanim pogledom v
globino vesolja),
a po enem obhodu nam je veselje splahnelo - nekoliko trpi križ.
Obiskala nas je Milica P. s 5 letno vnukinjo Lavro. Lavra je na terasi pobrala kamna
in ju začela drgniti-brusiti med sabo - posnemala je naše početje.
Zrcalo po šestih obhodih, na sliki se vidi rumena črta, ki označuje
smer in hkrati preostanek asimetrije nebrušenega kalupa (dolžina črte je bila 4,2 cm).
Nekoliko smo bili razočarani, šele po nadaljnjih 14-ih (po skupaj 20-ih
obhodih smo zrcalo poglobili na 1,2 mm, 9 obhodov 3.6., trije obhodi 4.6. in osem 6.6.2005).
Kot prvo referenco za ravno linijo pri določanju ukrivljenosti zbrušenega dela
zrcala smo vzeli kar hrbtišče ročne žage.
Matrica po 9-ih obhodih, del matrice je še zmeraj nesimetričen in skoraj nedotaknjen.
Oglej si še avi film.
Otrokom je postopek brusenja kar vseč.
Za pripravo in 20 obhodov med brušenjem smo porabili 8 ur (3.6., 4.6. in 6.6. 2005).
Brusili so: Gregor V., Peter M., Matija K., Zorko V., Klemen B., Luka K., otroci, Nace V., Dejan K.,
ki tudi posname večino slik.
in nekaj otrok.
Po zacetnem navdušenju pride streznitev
(Gregor in Peter že vesta zakaj,
sedita na klopi lastne izdelave, prototip 2, prototip 1 ni zdržal lastne teže).
-
Brušenje zrcala 10.6.2005 (9 obhodov - 5.5 ur, poglobitev na 2.4 mm).
2 brušenji sta bili krožni, 7 brusenj pa je bilo cikcak.
Težave z zrcalom, ki je na samem začetku bilo precej neravno.
Princip določanja globine zrcala in nekaj računov ter nenavadnih idej na naši tabli.
Forma za izračun globine zrcala preko kovanca ali CD-ja in
ostale povezave med spremenljivkami.
GLEJ TUDI STRAN O TELESKOPIH.
Forma za ločljivost iz: http://www.astunit.com/tutorials/telescope.htm
Primerjava zrcala po 6-ih obhodih (brusenjih) in 29-ih obhodih.
Po šestih obhodih - na sliki se vidi rumena črta, ki označuje
smer in hkrati preostanek asimetrije nebrušenega kalupa (dolžina črte je bila 4,2 cm).
Po 29-ih obhodih se je širina nebrušenega dela zožila na 12 mm.
Kot prvo referenco za ravno linijo pri določanju ukrivljenosti zbrušenega dela
zrcala smo vzeli kar hrbtišče ročne žage. Za določenje globine smo uporabili CD,
premera d=120mm.
Globina zrcala je v tej fazi bila 2.4 mm.
- Brušenje zrcala 13.6.2005, od 19:30 do 23:30, 8 obhodov, 7 cikcak, 2 krozno.
Neobrušen rob se je zmanjšal na 7 mm. Velika brusna površina zelo na hitro
drobi brusilni prah (dve mali plastični čajni žlički praška porazdelimo na matrico, v
enem obhodu pa porabimo okrog 16 žličk). Počasi nam zmanjkuje grobega praška 46.
Globina zrcala je po 37 obhodih približno 2,8 mm. Ustavili se bomo med 4 in 5 mm.
Primerjava brusne površine po: 6, 29, 37 obhodih
- Brušenje zrcala 17.6.2005, od 19:00 do 18.6. 01:20 (18.6.2005), 11 krožnih obhodov.
Matrica po 48 brušenjih, na robu je prva plast že odbrušena.
Neobrušen rob bodočega zrcala se je - končno - zmanjšal na 0 mm.
Po 48 brušenjih nam je zmanjkalo
grobega praška 46.
Globina zrcala je po 48 obhodih približno 3,50 mm +-0.05mm. Ustavili se bomo med
4 in 5 mm. Povprečna poglobitev na obhod je približno 3.50mm/48=0.073 mm +-0.01mm
(velja pri prahu 46 in premeru zrcala 318 mm, poglabljanje je odvisno tudi
od načina brušenja in faze brušenja).
Najbolj smo bili veseli, ko smo z mokrim zrcalom projecirali Sonce
na bližnji zid in opazili, da je slika kar spodobna, okrogla, to je neverjeten napredek
glede na prejšnja stanja slike. Ob polnoči je Gregor še dodano zgladil zrcalo s
sladkano vodo, tako da je bila slika luči že kar prepoznavna. Izračunana in izmerjena
goriščna razdalja sta se kar ujemali. Uživali smo tudi ob
enournem izpadu javne razsvetljave, sedaj so zvede spet smele sijati na nočnem nebu.
Prisotni: Klemen Blokar, Peter Mihor,
Dejan Kolarič, Andrej Lajovic, Matija Kastelic, Simon, Zorko Vičar, Gregor Vertačnik.
Zaklepetali smo se kar do tretje ure zjutraj (premleli smo kar celotno zgodovino
in dileme sodobnega časa, skoraj vse nam je bilo jasno, a z rešitvami
"problemov" nekako nismo imeli sreče - bomo pa spet poskušali naslednjič,
kot že mnogi mnoga leta).
Zahod Sonca posnet skozi varilni filter.
Delanje umetnih kraterjev s kepami zdrobljenega posušenega praška - posnel Dejan Kolarič.
Gibanje Sonca med oblaki - animiral Andrej Lajovic.
Zanimivi linki 
.
An internet resource for Telescope Makers, Amateur Opticians, and Amateur Astronomers since 1990
8 inch Ritchey-Chretien
8-inch Rumak Maksutov
This page describes a 10" f/6 ritchey-chretien optical system.
New optical systems for small-size telescopes
Astronomical Optics
- Brušenje zrcala 19.6.2005, od 19:00 do 23:45, 5 krožnih obhodov in 1 cikcak, prah 80,
dodatne količine je posodil Gregor.
Matrica po 54 brušenjih.
Grobo merjenje goriščne razdalje f zrcala (še med postopkom brušenja),
zrcalo smo prej oprali in še z mokrim projecirali Sonce na bližnji zid.
Dolžina gorišča, po 54 obhodih, je 132 cm +- 2 cmm, kar se ujema z drugimi
metodami merjenja in računanja (globina zrcala itn).
Globina zrcala je po 54 obhodih približno 4,80 mm +-0.05mm, kar ustreza direktni
meritvi gorišča (131,8 cm).
- Brušenje zrcala 20.6.2005, od 19:00 do 23:30, 6 krat cikcak, prah 80.
Med brušenjem smo direktno po internetu prenašali zahod Sonca za Triglavom.
Glej tudi:
http://astro.sentvid.org/
Na sliki je nova metoda čiščenja in močenja matreice, plastična
flaša z luknjicami na pokrovu.
Površina zrcala po 60 obhodih.
Globina zrcala je po 60 obhodih približno H = 5.00 mm +-0.05mm.
Dosegli smo željeno globino sfere za specifikacijo, zaslonka f/D=4, D=318 mm, f=1266 mm.
Čaka nas še fina obdelava.
- Brušenje zrcala 21. in 22. 6.2005, od 21:00 do 23:00, 8 krat cikcak,
prah 3x80, 3X120 in 2x240 (brusila Gregor in Zorko, vse skupaj 68 obhodov).
Med brušenjem smo v torek 21.6. direktno po internetu prenašali
zahod Sonca za Triglavom. Tokrat nam je za nekaj deset sekund uspelo ujeti Sonce
ob zahodu za Triglavom.
Glej tudi:
http://astro.sentvid.org/
Izmerili smo gorišče na 128 cm +-5 cm, slika omočenega zrcala je že zelo
dobra, zrcalo gladko in samo brušenje zelo zanimivo, drugačno (zaradi finejše zrnatosti praškov),
prijeten občutek, zrcalo zelo hitro zdrsi po matrici.
Matrica po 68 brušenjih, vse je izgledalo idealno - na sliki se vidi,
da smo začeli brusiti že drugo plast matrice.
Zanimiva podoba - Luna nad observatorijem, Peter se premika v vidnem polju objektiva,
Gregor se pripravlja na zagovor diplome.
- Brušenje zrcala 25. 6.2005 (sobota), od 21:50 do 23:30, 5 krat cikcak,
prah 1x240, 4X500 (skupaj 73 obhodov).
Med brušenjem smo spet snemali
zahod Sonca, tokrat za oblaki, opazovali tvorbo in razpadanje oblakov,
opazovali planete: Venero, Merkurja, Saturna.
Prvič smo videli pri 64x povečavi Venero in Merkurja v istem zornem polju okularja.
Občutek pri prahu 500 je bil enkraten, hkrati je bila potrebna previdnost,
saj se je ogledalo že močno
"lepilo" na matrico. Površina je bila načeloma zelo gladka - a
že po prvem brušenju s prahom 500 smo opazili majhne kraterčke,
čeprav smo prej vse umili, očistili podlago, "cvinge", matrico in mizo starega praška
(na mizo smo dali folijo, zamenjali flaše z vodo itn).
Zrcalo po 73x brušenju (obhodih) - od daleč izgleda idealno, a slika spodaj kaže
globoke raze in kraterje.
Odlične slike neprijetnih raz
in lukenj na zrcalu (4x prašek 500), posnel Dejan Kolarič. Očitno smo nekje naredili napako,
le da je ne bi več ponovili.
Po zadnjih treh brušenjih pa smo opazili hudo razo (glej zgornjo sliko) in še več luknjic.
Gregor je bil zelo slabe volje. Osebno sem bil zadovoljen z obliko sfere,
saj je omočeno zrcalo dalo zelo jasno sliko prstov na buči lučke (sliko smo projecirali
na belo steno observatorija). Potrebno se bo vrniti na prašek 120, in če bo samo to problem,
potem ni hudega.
- Brušenje zrcala 26. 6.2005 (nedelja) je odpadlo, saj sva
s Petrom snemala in obdelovala zahod Sonca za Triglavom (res je lepo uspel)
in lovila trikotnik Venera-Merkur-Saturn, res lepo. Peter je samo preveril
ali je res slika zrcala že tako dobra kot smo trdili.
- Brušenje zrcala 27. 6.2005 (ponedeljek), od 21:50 do 23:30, 5x cikcak,
prah 2x120, 3X240 (raz ni bilo videti, skupaj 78 obhodov).
Odpravljanje raz in kraterjev, zato smo se vrnili na prašek 120.
Še prej smo še vse enkrat počistili, zamenjali folijo, flaše z vodo itn
- Gregor je še enkrat skrbno pobrusil robova ogledala in matrice.
Lahko bi bili že pri koncu brušenja, a kdo ve, zakaj se je moralo tako zgoditi?
To je bil zanimiv dan, Gregor je diplomiral, Klemen opravil izpit iz matematike,
zvečer pa se je pojavilo (nenapovedano) neurje, ki smo ga spremljali s terase.
Slikali smo strele itn, rezultati še pridejo.
Rezultati so ze tukaj.
Bliskanje (strele) je od dom posnel Dejan Kolarič. "Huda" slika
hude ure.
- Brušenje zrcala 2. 7.2005 (sobota), od 21:00 do 23:00, 3x cikcak,
prah 500 (raz ni bilo videti, skupaj 81 obhodov).
Gregor je vse počistil, zamenjali folijo, flaše z vodo itn, tokrat nam je uspelo,
res gladka površina.
Snemali smo tudi zahod Sonca in zahod Venere ter Merkurja.
Gregor je snemal pot Jupitra nad Šentviškim hribom.
Oglej si AVI filmček (v avi pretvoril Andrej lajovic - kar od doma) zahoda Venere in Merkurja, 2.7.2005.
Tokrat smo uporabili Gregorjev zooom objektiv pri 35 mm.
Desna slika kaže inprivizirano postavitev optike in kamere na geodetskem stojalu.
Po testiranjih se je najbolj izkazala kombinacija navadnega Practica 50 mm-skega objektiva ali
zoom 35-70 mm, nataknjenega na škatlo Leica filma, na drugi strani pa web kamera Logitech
QuickCam Pro 4000, prilepljena z lepilnim trakom. Sama kamera ima
standardni navoj za fotografska stojala. Programska oprema je bila
skoraj enaka kot ob prenosu prehoda Venere.
- Brušenje zrcala 4. 7.2005 (ponedeljek), od 20:00 do 24:00, 8 obhodov cikcak,
prah 1x500, 5x1000 in 2x2500 (dve šibki razi, skupaj 89 obhodov).
Improvizirani toplotni ščit na zrcalu, da se zrcalo ne bi nepravilno deformiralo ob prevajanju toplote
iz rok v keramiko.
Obiskali so nas tudi mladi
astronomčki.
PRVA PRAVA PANIKA - pri prahu 2500 sta se po treh sekundah mirovanja sprijela
zrcalo in matrica. Kaj sedaj, najprej poskušamo ročno ločiti ogledalo od
matrice, nato s kladivom tolčemo po robu ogledala, vmes je goba, nato
zrcalo z matrico položimo v vrečo in vanjo nalijemo vodo, nekaj časa počakamo,
rinemo, tolčemo, a ni rezultata, nakar vodo izlijemo, Matija vzame desko 40 cm x 15 cm,
jo nastavi na rob zrcala, nanjo tolče s kladivom in jo hkrati premika po obodu. Čudež,
po nekaj udarcih se zrcalo premakne, odlepi, vau. Matija pravi, da je na podoben način izbijal
ustnik iz trobente (sedaj vemo, kako sta povezana glasba in astronomija).
Tukaj se tudi kaže, kako pomembno je timsko delo (več ljudi več ve),
čeprav ni zmeraj enostavno usklajevati različne narave posameznikov v ekipi.
Po pol ure smo srečno rešili zagato neželjene spojitve zrcala in matrice,
sanjali pa smo o raznih možnostih (zrcalo več dni v kadi z vodo,
ultrazvok, voda pod pritiskom, alkohol itn). Še dobro, da so otroci prej odšli domov, ali pa tudi ne
(zaradi naše trenutne nemoči - sramote),
no ja, vsaka šola je za kaj dobra.
Kaj je v vreči in zakaj? Lepilni trak in voda, hm?
Čestitke po uspešni ločitvi zrcala od matrice, uspešna metoda kladiva in deske po obodu zrcala (kdz).
VIDNOST MEDNARODNE VESOLJSKE POSTAJE (International Space Station - ISS)
Opazovali smo tudi prehod vesoljske ladje ISS. Del ekipe s Klemnom na čelu je na PC 486, dobrih 400 MB trdega diska,
nameščal linux (Slacware). Pc naj bi služil zgolj kot terminal. Andrej je zaradi viroze od doma
snemal boot diskete v observatoriju na pc-ju z že nameščenim linuxom.
- Vlivanje matrice za poliranje - končno, 8. 7. 2005 (petek), od 18:00 do 23:00.
Za ogrevalno posodo, nož in še nekaj malenkosti (posodo za kavo),
je bilo treba odšteti okrog 3000,00 SIT.
Nekaj nerodnosti je bilo pri prehitrem segrevanju
zmesi - trd katran, kolofonija in čebelji vosek
(vsakega eno tretjino in potem še kakšnih pet odstotkov voska povrhu).
Prehitro segrevanje na dnu je povzročilo prevelik pritisk, zgodila se je mini eksplozija.
Objemka iz papirja za vlivanje matrice.
Nekaj aktualnih opazk.
Vse lepo in prav, če zmes ne bi bila preveč kristalna, lomljiva.
Matrice se ni dalo enostavno oblikovati, ker je pokala.
Kako bo postopek potekal naprej, večji del zmesi smo strgali iz
matrice, dodali bomo voska. Kaj če imamo pregrob prah v strgani zmesi?
- Pospravljanje observatorija, popravljanje meteorološke postaje itn.
Izgled observatorija preden so ga člani generalno počistili,
pospravili, montirali tablo itn. Sedaj se moramo samo še navaditi na
pospravljanje in red - pri fantih to ni noben problem.
Pred tem je del ekipe med kosovnim materialom izbrskal uporabne koračne motorje,
pc-je (za terminal), printerje itn. Hkrati so še izdelali mizo, poseben dizajn,
kjer je potrebno paziti samo na kak rjav žebelj in ostre trske.
Nakovalo kumulonimbusa (Cumulonimbus with anvil) - čedalje bolj smo astro - meteorološko
društvo, foto Dejan Kolarič.
- Ponovno vlivanje matrice za poliranje, 25. 7. 2005 (ponedeljek), od 19:00 do 23:00.
Po zdravstvenih težavah v ekipi in kirurškem posegu, smo se ponovno dobili (trije, ki smo še sploh ostali v Ljubljani).
Dodali smo nekaj vec katrana in 10 dg voska. Upamo lahko,
da sedaj zmes ni prevec mehka. Vosek smo nabavili v Medexu.
Ker je naše packanje matrice ze povsod poznano,
nas je obiskala znana slikarka in nas ovekovečila.
Andrej nas je navdušil še s stranjo
http://www.findu.com/ . Trudi se, da morebiti tudi mi na strehi vzpostavimo
meteorološko postajo, ki bo podatke oddajala na internet preko
amaterskih radijskih frekvenc. Zanimivo.
- Oblikovanje matrice za poliranje, 5. 8. 2005 (petek), od 20:00 do 23:00.
V končni fazi se mora masa na matrici popolnoma
prilegati obliki zrcala - to je priprava na končno poliranje.
V času kislih kumaric smo zdesetkani začeli oblikovati matrico. Segrevanje vode z električnim
čajnikom, segrevanje zrcala z vodo v lavorju, "kuhanje" rok,
miljenje mase, limasto pomikanje
zrcala po masi, veliko PACKANJA - umazali smo vse, kar se je dalo!!!!!!!!!!!!!!!!
Bilo nam je žal, da nismo takoj po vlivanju matrice,
nanjo (na še vročo) položili folje z zrcalom in bi
tako prišli lažje do primerne oblike. Težko je namreč tako
veliko površino oblikovati
do željene ukrivljenosti zgolj s segretim zrcalom. Nekaj odvečne, že snete,
mase smo namestili na sredo matrice,
a ker se ni dobro spojila s prvotno maso, se ni dalo vrezovati ustreznih
odtočnih kanalov.
Gregor je predlagal, da bi vrhnji del mase odstranili in matrico prelili
z ostankom segrete mase.
Slike nazorno kažejo prikupen postopek oblikovanja mešanice
katrana, kolofonije in čebeljega voska
na matrici. V končni fazi se mora masa na matrici popolnoma
prilegati obliki zrcala.
Nekaj odvečne, že snete,
mase smo namestili na sredo matrice,
a ker se ni dobro spojila s prvotno maso, se ni dalo vrezovati ustreznih
odtočnih kanalov.
"Klemen v kontaktu z bitji iz tujih svetov."
- Ponovno dolivanje matrice za poliranje, 2. 9. 2005 (petek), od 21:30 do 23:30.
Popravljanje nerodnosti iz pred meseca dni.
Gregor je snel nesprijeto maso iz sredine matrice in jo je stalil skupaj s še neporabljeno
maso. ADV si je kupilo tudi plinski gorilnik, člani že razmišljajo za
kaj vse se da tak gorilnik uporabiti.
Zaradi slabega vremena in pozne ure, smo vročo maso le dolili na matrico in je nismo
oblikovali. Posvetili smo se slikanju strel, glej spodnje slike strel nad Šmarno goro.
STRELE 2.9.2005 od 21:00 - 22:00.
Strele sta posnela Andrej Lajovic in Klemen Blokar.
Oglej si še ostale posnetke.
Pogled na Šmarno goro.
- Ponovno oblikovanje matrice za poliranje, 7. 9. 2005 (sreda), od 19:45 do 22:00,
večina do 01:00 naslednjega dne.
Najprej smo matrico polili z vročo vodo, nastalo je veliko kraterjev, a osnovna oblika
je sedaj kmalu ustrezala zrcalu - le nekateri kraterčki se še trdoživo upirajo.
Večinoma sta delo izvajala Grgor Vertačnik in Peter Mihor.
Po packanju je potekala debata, tudi o zanimivi predstavitvi kvantne mehanike
[italijanska predstavitev - Atomic compilation-
Beniamino Danese (particle) and Fabrizio Logiurato (wave)
, kongres GIREP -
International Research Group on Physics Teaching
na PEF], kjer so med drugim "nedoločenost" komarja locirali tako, da so ga "lopnili"
z veliko lopato.
- Dokončno oblikovanje matrice za poliranje, vrezovanje kanalov, 12. 9. 2005 (ponedeljek), od 19:45 do 22:00.
Raze za rezanje kanalov smo naredili, s čim drugim kot z žago.
Po vrezovanju kanalov, smo na matrico položili še milimetrsko
mrežo in jo z ogledalom stisnili na polirno površino.
Z olfo je Gregor še dodatno postrgal polirno površino.
Nastajal je tudi tekst za reklamo as. krožka. Nekateri pa so lovili na pol podhlajenega
sršena. Opazovali smo Triglav (Aljažev stolp), Luno, Albireo, M57, M27, M13, celo Rimska cesta se je slutila na primestnem nebu.
Risanje črt z žago za vrezovanje kanalov na polirni matrici. Gregor je za vrezovanje kanalov
izdelal poseben nož iz mareline špice.
Polaganje mreže na matrico - čez mrežo smo položili toplo zrcalo (segrevanje s toplo vodo) in
ga trije možakarji še dodatno potisnili na matrico. Rezultat je spodaj.
Po delanju kanalčkov z mrežico. Res imenitno,
eni so imeli občutek, kot da bi prijeli košarkarsko žogo.
Kanalčki služijo za ohranitev polirne zmesi na matrici, hkrati
pa preprečujejo vakumsko lepljenje zrcala, delno pa so tudi
odlagališče večjih delcev prahu.
Triglav skozi okular teleskopa, posneto z dig. fotoaparatom. Na vrhu se sluti Aljažev stolp, razdalja 60 km.
Vidljivost je bila res dobra, kar se tudi vidi iz spodnje slike.
Panorama z mogočnim Triglavom na sredi - dobra vidljivost. To je prelep pogled iz našega observatorija.
- Končno - začetek poliranja zrcala, 14. 9. 2005 (sreda), od 21:00 do
do 01:30 naslednjega dne. 6 obhodov med poliranjem.
Najprej smo matrico prelili z zmesjo polirnega praška (cerov oksid) in vode.
Gregor je prvi začel s cikcak poliranjem, zdelo se je lahko. Ko sem sam probal,
sem si takoj premaknil križno vretence, zdelo se mi je zelo naporno, lepljenje (kl)
sem sedaj bolj razumel kot kadar koli prej. Ostali so sicer mojemu pretiravanju
oporekali, a kmalu so tudi sami čutili bolečine v ramenih, ali v zapestju itn.
Po prvih dveh krogih smo opazili, da smo zrcalo imenitno spolirali, a le na sredi, glej slike.
Gregor je dodatno z olfo nekoliko postrgal matrico (polirno podlago), tako, da se je le ta
bolj enakomerno prilegala ogledalu.
Nanašanje cerov oksida na matrico.
Med poliranjem.
Po dveh poliranjih. Zakaj se ne polira po celotni površini?
Po štirih poliranjih. Na vrata smo projecirali Luno in
navdušeni opazovali morja na sliki Lune.
Po šestih poliranjih. Polirna površina se enakomerno simetrično radialno veča.
Na spolirani površini se vidi zrcalna slika stene s plakati.
Ponovna poglobitev kanalov, sledi še odtiskanje mreže.
Vmes smo čakali na polarni sij, ki pa smo ga na koncu občudovali le na Internetu.
Spremljali smo tudi aktivnost Sončevega vetra, a na našo žalost nismo
dočakali udarnega vala zadnjega izbruha.
Pa drugič več sreče. Matija je s teleobjektivom (Miličin fotoaparat) slikal: Luno, M57, M31.
Iz:http://science.nasa.gov/spaceweather/aurora/images2003/16sep03a/Krochuk1.gif
http://science.nasa.gov/spaceweather/aurora/gallery_01oct03_page2.html
- Foucaultov senčni test - poliranje zrcala v polnem teku, 16. 9. 2005 (petek), od 20:30 do do 01:00
naslednjega dne. 7 obhodov med poliranjem.
Tokrat me ni bilo (težko je tolikokrat biti odsoten od družine, ohraniti kondicijo itn) in je
o delu poročal Dejan Kolarič.
Ogledalo po trinajstih poliranjih. Rob zrcala se še upira
poliranju.
Postavitev testiranja ukrivljenosti zrcala.
Napravo je sestavil Gregor Vertačnik.
Več preberi v Krekovih navodilih (Foucaultov senčni test) ali spodaj.
Gregor med testiranjem zrcala.
Gregor pravi da je ukrivljenost zrcala zelo dobra saj je na sredini
sferične oblike, na robovih pa je še malo parabolike. To je vse kar
smo počeli, pravi Dejan, poleg seveda debatiranja o vsem mogočem in kuhanju čaja.
Test po poliranju, Gregor: "testirali smo s premikanjem noža (je vidno na eni
od slik) ter tudi prav s sliko v okularju (26 mm, se je res lepo videlo
umetno zvezdico - velika je bila za nekaj Jupitrov). "
Še nekaj kar tako. Sliko je posnel Dejan (megla pod Šmarno goro), to je bil dan,
ko sta dva fanta iz "Šentvida" opravila kar pomebna izpita.
- Poliranje zrcala v polnem teku, 21. 9. 2005 (sreda), od 19:00 do do 23:10.
5 obhodov med poliranjem.
Zadnja tri poliranja so se približala robu na manj kot cm. Gregor je
sproti oblikoval matrico.
Ogledalo po osemnajstih poliranjih. Rob zrcala se še zgolj rahlo upira
poliranju.
Gregor razlaga kvaliteto zrcala po testiranju z umetno,
0,5 mm veliko zvezdo. Parabola (hiperbola) je zgolj na robu zrcala, kjer zrcalo še
ni dovolj spolirano. Večino površine je sferične oblike.
Test je sferičnost zrcala res lepo pokazal, Klemen je celo slikal odsev v zrcalu, slika bo
objavljena.
Andrej je lično izrezal masko s šestimi mernimi conami, za določitev
krvinskih radijev zrcala. Maska nam bo služila zato,
da sferično ogledalo paraboliziramo. Postopek bo sledil naslednjič.
Izračun maske in odstopanje parabole od sfere je v formi nekaj vrstic nižje.
Še nekaj besed o ostalem dogajanju.
Peter je še enkrat vrezal kanale, Klemen in Matija sta
proučevala stare mobilne telefone, Gregor je zrcalo natančno
testiral, vmes je prispela sedaj že tradicionalna kmečka pica - 2x.
Fantje nabirajo mišično maso - poliranje je namreč kar
naporno, sploh zaradi nenavadne drže. Vmes se je spremljalo
potovanje in obnašanje orkana Rita v Mehiškem zalivu.
Konec tedna bi naj dosegel obalo Texasa,
oplazil pa naj bi tudi New Orleans, ki ga je konec avgusta prizadel
katastrofalni orkan Katrina. Komentarji so bili ...
Pred poliranjem je bil še setanek o organizaciji predstavitve
krožkov (30.9.05 v dvorani pod mostom).
Optična kontrola ogledala - Foucaultov senčni test.
Pri paraboliziranju potrebujete optični nož, ki se ne pomika le levo in desno,
pač pa tudi naprej in nazaj. Z njim bomo merili goriščne razdalje, ki nastajajo
na različnih oddaljenostih od ogledala, saj zaradi paraboličnosti žarki ne padajo
več v isto točko. Sredina ogledala daje krajše gorišče kot pa zunanji rob in to se
da lepo izmeriti. Iz belega kartona si bomo izrezali masko, ki bo odkrivala ali
zakrivala posamezne predele ogledala.
Samostojni podstavek optičnega noža, ki ga potrebujemo le za paraboliziranje.
Skala, vijak in optični nož morajo biti čim bliže umetni zvezdici in v njeni višini.
Princip merjenja je enostaven. Masko postavimo pred ogledalo, da ga povsem prekrije. Vidimo ga le skozi izrezane merne cone. Našo umetno zvezdo postavimo
v dvojno gorišče oziroma krivinski radij. Poiščimo sliko zvezde in pazimo, da je čim bliže izvoru. Z nožem sedaj poiščimo lego, ki je gorišče srednje
cone ogledala i1.
Dobiti moramo občutek, da senca, ki naenkrat zatemni prvo cono, ne pride niti z leve niti z desne strani. To je izhodišče za vse nadaljnje meritve.
V naslednjem koraku vijak s skalo odvijemo za toliko, kolikor znaša p2, oziroma za toliko, da hkrati potemnita obe coni i2.
Pri tem se ne oziramo, kaj se dogaja v ostalih conah. Če smo torej izmerili, da ob hkratni potemnitvi con i2 ustreza p2
izračunanemu (vsaj v mejah tolerance), ga vnesemo v diagram na ustrezajočo višino po osi y. Na enak način preverimo še i3, i4 in tako naprej. Vse izmerjene vrednosti vnesemo v diagram in točke povežemo med seboj. Če bo linija v mejah, ki pomenijo dovoljeno odstopanje, je naša parabola odlična.
Če parabola preveč odstopa, se moramo potruditi in izpolirati kritični predel ogledala. To storimo tako, da z britvico postrgamo matrico na mestih, za katere nočemo, da bi jih polirali. Tako nastane nekakšen obroč, ki bo poliral le želeni predel ogledala. Poteze pri poliranju naj bodo dolge toliko, kot znaša širina tega obroča in naj potekajo le naprej in nazaj, nikakor ne v levo in desno. Meritev seveda ponovimo. Pri tem pazimo, da si zapišemo nove vrednosti za pn. Pazite, da bo prostor zares temen in da boste kontrolirali vsaki dve minuti poliranja.
Takole z britvico posnamemo matrico, če imamo hiperbolično zrcalo.
Paraboliziranje ne traja dolgo, le nekaj minut, a v teh minutah lahko vse pokvarite. Vendar to ni nesreča. Ogledalo ponovno spolirate v sfero in nato ponovno parabolizirate. Na skici je narisanih nekaj načinov, kako pristopiti k paraboliziranju. Sam predlagam paraboliziranje po načinu A, ker dopušča dovolj časa, da ugotovimo, če nam kaj ne gre po sreči, sicer pa izberite sami, saj ste že pravi mojstri.
Na skici je narisanih nekaj načinov, kako pristopiti k paraboliziranju.
Sam predlagam paraboliziranje po načinu A, ker dopušča dovolj časa, da ugotovimo, če nam kaj ne gre po sreči.
Več preberi v Krekovih navodilih.
- Merjenje - testiranje zrcala z masko, 23. 9. 2005 (petek), od 23:00 do do 01:30.
naslednjega dne.
Dokaj obetavni rezultati !!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Izračun razlike krvinskih radijev za parabolizacijo
našega zrcala (dR=8,2mm).
Meritve oblike zrcala niti niso tako vstran od premice - parabole.
Meritve opravil Gregor Vertačnik, edini z izkušnjami, naknadno še Klemen Blokar.
- Poliranje zrcala, 29. 9. 2005 (četrtek), od 20:00 do do 23:00,
štirje obhodi.
Rob še zmeraj ni spoliran. Kako bomo rešili ta problem?
Bilo je nekaj debate o vremenskih modelih in napovedih,
padlo je več dežja kot je bilo napovedano.
Pogovor je tudi nanesel na predstavitev
astronomije v okviru (ŠZTD) Šolskega znanstvenega tehničnega društva (30.9.2005 - petek dopoldan).
Astronomijo sta predstavljala Klemen Blokar in Dejan Kolarič - bilo je nekaj zanimanja,
a v splošnem je danes naravoslovje manj atraktivno za mlade kot bi si želeli.
Ljudje še zmeraj napačno sklepajo, da se da živeti zgolj od trgovine in pravdanja.
Dobro je, da se na šolah gojijo naravoslovni krožki, tudi če trenutno trend ni naklonjen
naravoslovno matematičnim znanjem.
- Merjenje - testiranje zrcala z masko, 1. 10. 2005 (sobota), od 20:00 do do 00:30.
naslednjega dne. 2 obhoda pri poliranju.
Najprej je sta Gregor in Andrej pomerila zrcalo (pred dodatnim poliranjem), rezulti prejsnjih
poliranj so bili
nenavadni, zrcalo je spremenilo obliko čez parabolo.
Gregor je postragal matrico, tako da je poliranje
potekalo samo na pasu od približno 80 do 120 mm od optične osi (poteze +-4 cm čez rob).
Po dveh poliranjih smo se proti sredini precej približali paraboli, na robu
pa nekoliko manj. Meritve so opravili Andrej, Matija in Klemen.
Rezultati se seveda nekoliko razlikujejo in so predstavljeni
v spodnjem grafu. Meritve in izračune je sprogramiral Gregor Vertačnik
v c-ju - vizualizacija zaenkrat poteka v Excelu ali z linux orodji (mojster Andrej).
Program je izracun_odmika.exe, last Gregorja Vertačnika.
(za Windows okolje).
ENAK izračun je vsem dostopen preko
mreže in JavaScript procedure v html dokumentu izracun_odmika_sfe_parabola.html.
OGLEJ SI ENAK IZRAČUN,
LE DA SO NA VOLJO ŠE GRAFI (deluje le v IE - škoda).
Vodoravnica je sfera, črna krivulja je odmik od parabole.
Gregor je postragal matrico tako,
da je poliranje potekalo samo na pasu
od približno 80 do 120 mm od sredine matrice (poteze +-4 cm čez rob).
Krivulje so sad odčitavanj različnih merilcev iste površine, razlike so očitne.
Potrebno je bilo še enkrat vrezati žlebove, na matrico položiti
mrežo, jo s toplim ogledalom vgravirati v matrico, mrežo odstraniti, matrico
namiliti, nanjo položiti ogledalo in jo zaščititi pred zdrsom
z obročem iz papirja. Tako čaka ogledalo na naslednje postopke.
- Merjenje - testiranje zrcala z masko, poliranje,
17. 10. 2005 (ponedeljek), od 20:00 do do 10:30.
1 obhoda pri poliranju.
Nekoliko smo bili prehitri in smo matrico pripravili ravno obratno
kot smo si prvotno zamislili, tako da je odstopanje od zeljene parabole
presegalo za 10 mm zeljeno vrednost v goriscu zunanje šeste cone (skupaj 18 mm
namesto 8.2 mm). Slabo voljo smo nekako premagali s čakanjem na boljše čase, trenutke
(razocaranje = fijasko/t2).
Premiki cez rob so bili 2 cm, napaka je bila v oblikovanju matrice:
<------->
___________________________________________________
|____________________zrcalo_________________________|
_______ __________________________ _______
| |____| matrica |____| |
|______________________________________________ ___|
Iz shme se vidi, da smo premalo polirali cono 4 in 5, coni 6
pa smo strmino se manjsali (daljsali gorisce).
- Merjenje - testiranje zrcala z masko, poliranje,
21. 10. 2005 (petek), od 20:00 do do 23:30.
2 obhoda pri poliranju.
Zrcalo se je tokrat nekoliko oddaljilo od parabole in sicer bližje
k sferi.
Premiki cez rob so bili 4 cm, oblika matrice je bila:
<------->
___________________________________________________
|____________________zrcalo_________________________|
14cm 10cm 0
__________ _________
_______| |__________|__________| |_______
| matrica |
|____________________________________________________|
Iz shme se vidi, da smo najbolj polirali coni 3 in 4 in deloma 5, 6,
dve poliranji pa sta bili nekoliko preveč.
Kar kažejo meritve - obrati: 0, -5.5, -7, -1.5, 4.5, 13.5
in grafa.
Graf izdelan z interaktivno JS skripto -
algoritem Gregor - JS Zorko
Graf izdelan s c-jem na Linuxu, c koda Gregor - Linux grafi Andrej.
Zelo poučna (!!!!!!!!!!!!) je animacija odboja od
zrcala pri rezanju žarkov - brez maske, rezilo je bilo pred goriscem.
Iz slike se vidi, da so nakloni zunanjih in notranjih delov blizu sfere,
cone med 8 in 15 cm od sredine pa so pregloboke, so pod sfero - zrcalo ima obliko
narobe obrnjenega klobuka. Animacijo posnel Grgor Vertačnik, slikice je animiral
Andrej Lajovic. Gregor pravi, da smo krater na sredi zrcala pridelali s
prejšnjim poliranjem, ki je potekalo po daljšem odmoru, v katerem pa zrcalo
ni bilo položeno na matrici in se je matrica deformirala po svoje.
Podobi zrcala z masko s conami za merjenje
ukrivljenosti zrcala.
Oblika prirezanih odbitih žarkov.
Iz: http://forum.orion-drustvo.si/viewtopic.php?t=1005
Objavljeno: 24 Okt 2005 17:40:37 Naslov sporočila:
--------------------------------------------------------------------------------
V astronomskem društvu Vega poliramo 32 cm ogledalo in smo se potrudili naše mučenje in testiranja izliti na spletno stran:
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/potek_izde_tel_30f_4_adv.html
Res je malo dolga stran, vsebuje pa vse naše odisejade. Na začetku strani je povezava do izračuna pri testiranju, na koncu strani pa Krekova navodila in naši rezultati. Še posebej je poučna animacija testa z nožem, ki je doslej še nismo videli na nobeni spletni strani. Animacija pokaže kako lepo smo "zasračkali" naše zrcalo, vendar pa do sfere na srečo ni daleč (čeprav na prvi pogled stvar deluje grozovito ).
Kakorkoli, kdorkoli se muči z izdelavo teleskop ta stran mu utegne olajšati muke.
LP, Gregor
_________________
Vodice, Gorenjska, 14°30'1'' E & 46°11'31'' N, 345 m.n.m; 17,5 cm home-made APO Newton
tilen
Lieutenant Commander
Pridružen/-a: 08 Sep 2003 11:09:45
Prispevkov: 331
Kraj: Kamnik
Objavljeno: 25 Okt 2005 13:23:31 Naslov sporočila:
--------------------------------------------------------------------------------
Živjo!
Gregor zelo zanimivo in poučno branje. Predlagam vsem amaterjem, ki jih tema zanima, ''nujno'' branje za samograditelje.
P.S: Čestitke ob diplomi
lp
_________________
Galaxy D8, 20 cm, f/6 Dobson
primož
Captain
Pridružen/-a: 30 Avg 2004 13:08:32
Prispevkov: 579
Kraj: Senovo
Objavljeno: 25 Okt 2005 14:48:27 Naslov sporočila:
--------------------------------------------------------------------------------
Odlično Gvert, čeprav moje zrcalo trenutno miruje, imam z njim še kar nekaj dela,
ta stran mi bo vsekakor prav prišla. Bom tudi jaz poizkusil narediti animacijo oblike.
_________________
TAL-200K, Meade TeleStar NG 60, 10x50 Tento binokular
Senovo, Krško
http://www.zvezdogled.net
gvert
Lieutenant Commander
Pridružen/-a: 21 Avg 2004 19:08:07
Prispevkov: 249
Kraj: Vodice
Objavljeno: 25 Okt 2005 19:54:47 Naslov sporočila:
--------------------------------------------------------------------------------
Tilen: Hvala!
Sem vesel, da marsikdo prebere naše izkušnje in ne ponavlja bebastih napak drugih.
Stran se bo seveda še dopolnjevala, mogoče pogruntamo še kaj pametnega.
LP, Gregor
_________________
Vodice, Gorenjska, 14°30'1'' E & 46°11'31'' N, 345 m.n.m; 17,5 cm home-made APO Newton
- Merjenje - testiranje zrcala z masko, poliranje,
28. 10. 2005 (petek), od 19:30 do do 23:00.
1 obhod (eno poliranje).
Uro in pol smo porabili za delovni sestanek ADV: sponzorji, S. mrk Turčija 2006 - cena,
koledar, kako naprej s teleskopom, itn.
Oblika zrcala se je tokrat nekoliko bolj približala sferi,
glede na predhodnje poliranje.
Premiki cez rob so bili do 4 cm, oblika matrice je bila:
<------->
___________________________________________________
|____________________zrcalo_________________________|
15cm 11cm 0
_________ _________
_____| |____________|_____________| |_____
| matrica |
|____________________________________________________|
Polirna cona je bila med 10 in 14 cm.
Meritve - obrati (obrat vijaka pomeni premik za 0.73 mm):
0, -4.5, -4, 0, 4, 15
- oglej se ši grafe.
Aktivni del matrice je razviden iz slike - bel "obroč". Poliranje je opravil
Grgeor, meritev pa Andrej.
Graf - Andrej.
Graf izdelan z interaktivno JS skripto
-
algoritem Gregor - JS Zorko
- Merjenje - testiranje zrcala z masko, poliranje,
4. 11. 2005 (petek), od 19:30 do do 24:00.
2 obhoda (poliranja).
Oblika zrcala se tokrat ni bistveno izboljšala, še zmeraj je nad sfero.
Nekoliko smo se ujeli v past primernega oblikovanja matrice.
Premiki cez rob so bili do 4 cm, oblika matrice je bila:
<------->
___________________________________________________
|____________________zrcalo_________________________|
12cm 8cm 0
_________ _________
_________| |________|_________| |_________
| matrica |
|____________________________________________________|
Polirna cona je bila med 8 in 12 cm.
Meritve - obrati (obrat vijaka pomeni premik za 0.73 mm),
po prvem poliranju (meril Klemen): 0, -2, -0.5, 1.5, 4.5, 14.5
po drugen poliranju (meril Peter): 0, -2, -3, -2, 3.5, 15
po drugen poliranju (meril Gregor): 0, -4, -5.5, -4.5, 0.5, 13.5
- oglej se ši grafe.
Aktivni del matrice je razviden iz slike - bel "obroč".
Graf izdelan z interaktivno JS skripto
-
algoritem Gregor - JS Zorko .
"Zadnji" dve krivulji, zelena in črna, sta dve meritvi iste površine po
drugem poliranju. Črna krivulja pripada Petru, ki je prvič opravil
meritev. Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere,
sfera je kar x os.
- Merjenje - testiranje zrcala z masko, poliranje,
11. 11. 2005 (MARTINOVO - petek), od 19:30 do do 22:00.
2 obhoda (poliranja - Gregor).
Oblika zrcala se je tokrat nekoliko izboljšala, smo bližje sferi
oziroma sedaj že paraboli.
Premiki čez rob so bili do 3 cm pri A in 6 cm pri B, oblika matrice je bila (A, B):
a)
<------->
___________________________________________________
|____________________zrcalo_________________________|
0
__________________________|___________________________
| matrica |
|____________________________________________________|
-------------------------------------------------------------------------
b)
<------->
___________________________________________________
|____________________zrcalo_________________________|
11cm 0
____________________________________
_________| | |_________
| matrica |
|____________________________________________________|
A) Polirna cona je bila celotna površina.
Meritve - obrati (obrat vijaka pomeni premik za 0.73 mm),
po prvem poliranju (meril Gregor in Dejan): 0, -0.5, -0.5, 1, 5, 17
B) Polirna cona je bila celotna površina, razen rob (5cm).
Meritve - obrati (obrat vijaka pomeni premik za 0.73 mm),
po drugen poliranju (meril Gregor): 0, 0.5, 2, 3, 8, 22
- oglej se ši grafe.
Aktivni del matrice je razviden iz slike - bel "obroč".
Graf izdelan z interaktivno JS skripto
-
algoritem Gregor - JS Zorko .
Črna krivulja pripada drugemu nizu meritev.
Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere,
sfera je kar x os.
-
ZAČETEK PO DOLGI PAVZI (ZIMA, ŠOLA, SONCEV MRK 29.3.06 - Turčija od 15.3. do 3.4., itn)
Vlivanje (dolivanje) matrice - oblikovanje,
15. 5. 2006 (ponedeljek), od 19:30 do do 23:00.
Vlivanje mešanice katrana, kolofonije in cebeljega voska skozi gazo.
Prej je Gregor (med segrevanjem na plinskem gorilniku) spreminjal razmerja med vsemi tremi sestavinami
in vročo zmes
kapljal v hladno vodo, ter sproti testiral mehkobo, oziroma trdnost zmesi.
Dolivanje matrice je bilo potrebno, ker je stara površina bila že zelo tanka
in morebiti umazana z grobimi prašnimi delci.
Na vročo zmes smo dali plastično folijo in nanjo položili ogledalo,
da bi se matrica prilagodila obliki zrcala.
Tipanje oblike matrice po ohladitvi, ni nam najbolje uspelo.
Miza ni bila vodoravna, zrcalo je bilo premalo segreto, itn.
Na sredi je manjkalo kar nekaj zmesi, ki smo jo nanašali iz postrganih robov.
- Oblikovanje matrice - rezanje kanalov,
19. 5. 2006 (petek), od 20:30 do do 24:00.
Ko smo z drgnjenjem vročega zrcala po matrici površino že kar solidno oblikovali,
smo začeli zarisovati mrežo kanalov - seveda je žaga spet služila za risanje smeri kanalov.
Vrezovanje kanalov.
Vrezovanje kanalov.
- Oblikovanje matrice - vtiskanje fine mreže,
22. 5. 2006 (ponedeljek), od 19:30 do do 23:00.
Po vtiskanju fine mreže na matrico, je Gregor dodatno, glede
na vzorec vtisnjene mreže, z olfo oblikoval matrico,
jo prilagajal zrcalu.
Zgoraj se učenci učijo iskati nebesne objekte s starim teleskopom (tip Newton)
brez vodenja. Kdo so ti učenci, nam pove spodnje pismo:
"
Dober dan.
Na OŠ Škofljica imamo prvo leto izbirni predmet daljnogledi in planeti. Ker
zaenkrat še nimamo ustrezne opreme bi si želeli ogledati še v tem šolskem
letu vaš observatorij. V skupini je 11 otrok.
V upanju, da imate še proste termine vas lepo pozdravljam,
Marjan Bakan "
- Poliranje - oblikovanje matrice,
26. 5. 2006 (petek), od 20:00 do do 23:00.
1 obhod (testno poliranje - Klemen).
Po prvem testnem poliranju je Gregor še dodatno oblikoval matrico, glede
na področja, kjer je ostal cerov oksid (polirna zmes) takorekoč nedotaknjen.
Po končanem poliranju seveda zmeraj površino matrice namilimo in nanjo položimo
ogledalo. Oba sklopa zaščitimo z objemko iz kartona, drugače lahko zrcalo zdrsne iz matrice.
- Merjenje oblike zrcala, namestitev diode kot točkasti vir svetlobe
(pridobili spajkalnik),
29. 5. 2006 (petek), od 19:00 do do 23:00.
Eno merjenje oblike zrcala (testno poliranje - Andrej).
Poliranje je potekalo enkrat, zato nismo pričakovali
zelo različnih meritev glede na 11.11.2005.
cona je bila celotna površina, razen rob (5cm).
Meritve - obrati (obrat vijaka pomeni premik za 0.73 mm),
po prvem pomladnem poliranju 26.5.2006 (meril Andrej - prvič z diodo modre barve
in po poliranju z na novo nalito matrico):
0, 1, 2, 3.5, 8, 21
- oglej se ši grafe.
Graf izdelan z interaktivno JS skripto
-
algoritem Gregor - JS Zorko .
Črna krivulja pripada poliranju iz 11.11.2005, rdeča pa
stanju po zadnjem poliranju in meritvi 29.5.2006.
Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere,
sfera je kar x os.
- Poliranje, merjenje oblike zrcala
3. 6. 2006 (sobota), od 20:00 do do 23:00.
Poliranje brez posebnega oblikovanja matrice - strganje nepravilnosti iz matrice.
Eno merjenje oblike zrcala:
0, 1.5, 3, 5, 9.5, 21.5
- Poliranje, merjenje oblike zrcala
5. 6. 2006 (ponedeljek), od 19:00 do do 24:00.
Eno poliranje brez posebnega oblikovanja matrice.
Merjenje oblike zrcala 1:
0, 2, 3, 4.5, 8, 20
Izdelava ročne matrice iz zamaška od radenske.
Poliranje opravil Gregor.
Oblikovanje matrice v topli vodi na zrcalu.
2 X ročno poliranje, kaotično premikanje, določene predele se intenzivneje polira,
eden obrača zrcalo.
Merjenje oblike zrcala 2:
0, 3.5, 5.5, 7.5, 11, 24.5
Merjenje oblike zrcala 3:
0, 1.5, 3, 4, 8, 16 ?????????????
- Poliranje, merjenje oblike zrcala
12. 6. 2006 (ponedeljek), od 19:00 do do 24:00.
2X ročno poliranje, kaotično premikanje, določene predele se intenzivneje polira,
eden obrača zrcalo.
Merjenje oblike zrcala 1:
0, 1, 2.5, 3.5, 8, 22
Merjenje oblike zrcala 2:
0, 1.5, 3, 4.5, 8.5, 21.5
Ocena gorišča s pomočjo Sonca, f=128 cm +- 1 cm
- Izdelava objemke za vpetje zrcala med poliranjem,
12. 7 2006 (sreda 20:30 do 23:00).
Težave pri poliranju so nas privedle do sklepa, da
poskusimo zrcalo premikati po polirni matrici z objemko.
Tako tudi piše v navodilih, ki jih nismo dosledno upoštevali.
Bomo videli, kakšni bodo rezultati. Poliranje na robovih je sedaj namreč
dalo obliko krajcev klobuka - morebiti prevelik vpliv pritiska rok in direktnega segrevanja
zrcala preko dlani.
Kako vpeti prirezano zrcalo v leseno objemko?
Gregor je dal izdelati lesen kolut premera zrcala.
Najprej smo zrcalo hoteli vpeti z objemko na kolut, nakar
je Gregor svetoval, da kolut s katranom prilepimo direktno
na zrcalo. Zatorej smo najprej celoten kolut prevlekli s katranom.
Tako smo ga tudi zaščitili pred vodo.
Gregor je z nožem premazal staljen katran na lesen disk.
Ni težko uganiti, čemu je primarno bila namenjena delovna površina na mizi - karton.
Katran je nato po površini zgladil z dnom vroče ponve.
- Zavijanje lesenega koluta, držala zrcala, s folijo
17. 7. 2006 (ponedeljek 19:30 do 20:00).
Zadnjič smo kolut premazali s katranom, ga pričvrstili na zadnjo stran zrcala,
obe površini sta se dodobra sprijeli. Sedaj "smo" kolut, držalo še zavili s folijo.
Po tej malenkosti smo se posvetili:
zahodu Sonca, sencam Triglava, prečudoviti zarji, slikanju polariziranosti neba, itn.
Nase sence.
Vidimo tudi na 47 km oddaljeni Kum, višine nekaj nad 1200m.
- Oblikovanje matrice s segrevanjem matrice in zrcala s pomočjo kaloriferjev
14. 8. 2006 (ponedeljek 19:30 do 21:30).
Segrevanje marice s pomočjo kaloriferja.
Segrevanje zrcala s pomočjo kaloriferja.
Dejan pravi:"Slike povedo več kot 1000 besed."
Doživljamo manjši zastoj v izdelavi zrcala - upamo na najboljše.
- Poliranje, merjenje oblike zrcala
21. 8. 2006 (ponedeljek), od 19:30 do do 22:00.
1X poliranje.
Merjenje oblike zrcala 1:
0, 2, 3.5, 5.0, 8.5, 21.5
- Poliranje, merjenje oblike zrcala
28. 8. 2006 (ponedeljek), od 19:30 do do 22:00.
1X poliranje.
Merjenje oblike zrcala 1:
0, 1, 2, 4, 7.5, 20.5
- Poliranje, merjenje oblike zrcala (katastrofa)
11. 9. 2006 (ponedeljek), od 19:00 do do 22:00.
1X poliranje.
Merjenje oblike zrcala 1:
0, 18, 20.5, 22, 25.5, 36.5
Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko .
Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere, sfera je kar x os.
Poliranje (oblikovanje matrice) je dalo katastrofalno obliko: 0, 18, 20.5, 22, 25.5, 36.5
.
- Poliranje, merjenje oblike zrcala
16. 9. 2006 (sobota), od 19:00 do do 23:00.
1X poliranje.
Merjenje oblike zrcala 1:
0, 2.5, 6.5, 9, 12.5, 19
- Poliranje, merjenje oblike zrcala
18. 9. 2006 (ponedeljek), od 19:00 do do 22:00.
2X poliranje.
Merjenje oblike zrcala 1:
0, 5, 9.5, 12, 16, 25
Merjenje oblike zrcala 1:
0, 4.5, 9.5, 13, 17, 27
Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko .
Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere, sfera je kar x os.
Zrcalo smo po domače preveč poglobili na sredi (meritve - obrati: 0, 4.5, 9.5, 13, 17, 27).
- Poliranje, merjenje oblike zrcala
28. 9. 2006 (četretek), od 19:00 do do 22:00.
3X poliranje.
Merjenje oblike zrcala 1:
0, 6, 13.5, 19, 24, 35
Merjenje oblike zrcala 2:
0, 7, 12.5, 16, 20.5, 32.5
- Merjenje oblike zrcala
6.11.2006 (), od 20:00 do 22:00.
Merjenje oblike zrcala:
0,8,13,16,20,34
- Poliranje, merjenje oblike zrcala
23.12.2006 (sobota), cel dan od 09:00 do 24:00.
11X poliranje.
poliranje 4x
____ ____
__| |_| |__
meritve
0,3.5,7.5,9.5,14.5,26.5
poliranje 2x
meritve
0,4,6,8,12,25
poliranje 2x
meritve
0,2,3.5,5,8.5,21.5
poliranje 3x
meritve
0,0.5,1.5,1.5,3,13
- 25.12.2006
Ponedeljek - poliranje 2x
meritve
0,1,2.5,3.5,6.5,17.5
poliranje 2x
meritve
0,1,4.5,6,9,19
Graf izdelan z interaktivno JS skripto - algoritem Gregor - JS Zorko .
Modra krivulja predstavlja parabolo, željeno odstopanje od sfere, sfera je kar x os.
Zrcalo se približuje željeni obliki (meritve 25.12.2006 - obrati: 0,1,4.5,6,9,19).
-
Izdelava referenčnega merilca oblike zrcala (15 ur),
12.2.2007 (ponedeljek) in še nekaj ostalih dni
Da ne bi bili v dilemi glede oblike, bomo izdelali še eno naparavo
za merjenje ukrivljenosti zrcala po navodilih
iz (vira izbrskal: Andrej Lajovic):
Merilec:
http://www.stellafane.com/atm/atm_foucault_tester/atm_tester_main.htm
Program za obdelavo slik:
http://foucault.sourceforge.net/screenshots.html
Prirejen merilec izdelujemo že kar nekaj časa, slike sledijo.
Po načrtih iz:
http://www.stellafane.com/atm/atm_foucault_tester/atm_tester_plans_1.htm
"Kletka" za fotoaparat z odprtino, britvico, diodo za osvetljevanje zrcala,
ki se premika po optični osi, spredaj je merilec premika (1 obrat kazalca pomeni
premik enega mm). Kletka je postavljena na tripod z nastavljivimi nogami - vijaki.
Zraven pa si pomagamo še s "cvingami" in ostalimi primeži - po domače.
Pogled na nosilec od zadaj.
Skozi odprtino nosilca fotoaparata se vidi zrcalo.
-
Merjenje z referenčnim merilcem oblike zrcala, Foucaultov zvezni foto test (5 ur),
15.4.2007 (ponedeljek)
Merilec po načrtih:
http://www.stellafane.com/atm/atm_foucault_tester/atm_tester_main.htm
Program za obdelavo slik:
http://foucault.sourceforge.net/screenshots.html
Andrej pravi: "V ponedeljek sem s precej truda končno uspel narediti tri serije
fotografij zrcala z novim tipom merilca. Včeraj smo jih obdelali s
programom "foucault" (foucault.sf.net)!"
Rezultati:
Animacija slike zrcala pri premikanju noža.
Kaj pomenijo ti rezultati glede na prejšnjo izvedbo meritev???
Potrjujejo meritve (odstopanja) glede na Foucaultov senčni test,
ki ga je izdelal Gregor V. po Krekovem navodilu.
A kaže se nekaj več odstopanj, saj je nov test zvezen, in
če je dobro izveden, bi naj bil, sploh za velika zrcala, zelo primeren.
Še naš čaka poliranje in testiranje nove izvedbe glede na pričakovane
rezultate poliranja.
Sploh pa skrbita obupen rob in center, ki je sicer zasenčen s sekundarnim
zrcalom, a vseeno je bolj podoben kraterju kot zrcalu teleskopa.
Samo zrcalo kot celota se tudi zdi kar precej valovito.
A zdi se, kot da smo blizu cilja.
-------------------
Še nekaj teorije:
V tem primeru se premika hkrati umetno zvezdico in nož,
odmik noža je sedaj p = x2/(2R) - torej za pol manjši
(zvezdica in nož sta v goriščni ravnini posamezne cone, oziroma ju tja premaknemo,
glej teorijo pod naslovom "Izračuni za korekcijo sfere v parabolo" - zgoraj).
Program pa iz podatkov za premik in slik (kolikšen del zrcala je osvetljenga),
izračuna obliko zrcala (torej tudi morebitni odmik sfere od parabole).
Ta metoda prihrani utrodljivo štetje obratov in napenjanje oči
pri oceni osvetljenosti con, ki so ponavadi tudi zelo široke.
Glej tudi:
Foucault test - wikipedia
Foucault Test Analysis
Designing and calculating Couder screens for Foucault testing !!!!!!!!!!!!
Der Lyot- oder Phasenkontrast-Test
Merilec po načrtih:
http://www.stellafane.com/atm/atm_foucault_tester/atm_tester_main.htm
Program za obdelavo slik:
http://foucault.sourceforge.net/screenshots.html
Build a Mirror Tester !!!!!!!!!!!!!!!
Princip Foucaultovega senčnega testa - merjenje zrcala - animacija, izračun con, Zorko vičar.
-
11 poliranj, nazaj k sferi, Foucaultov zvezni foto test (8 ur),
5.5.2007 (sobota)
- površina ogledala se je izboljšala
-
Poliranje, nazaj k sferi, Foucaultov zvezni foto test (2 uri),
7.5.2007 (ponedeljek)
-
Poliranje 6x, nazaj k sferi, Foucaultov zvezni foto test (2 uri),
14.5.2007 (ponedeljek)
- pridobili: "univerzalno" mehanično mizico, vzporedni primež (šrajfštok),
kladivo z magnetkom, daljnogled (10X50, 18 EUR, ni tako slab kot kaže cena)
Slika sledi.
Uporaba daljsega casa med slikanjem.
-
Poliranje, nazaj k sferi 6x (2 uri),
16.5.2007 (sreda)
Kanale smo vrezali kar z žago, ki je postala tako univerzalno orodje.
Ideja Andrej Lajovic, foto Jure Varlec (z mobilnim telefonom).
-
Poliranje, nazaj k sferi 10x (3 ure),
21.5.2007 (ponedeljek)
Umeritvene slike naredil in obdelal Andrej Lajovic
- rezultat je zgornji graf, sfera ni ravno idealna.
zrcalo_pol_23_7_07.jpg
-
Poliranje, enak postopek kot prejsnje dni - cikcak 4x (1 ura),
23.5.2007 (sreda)
Umeritvene slike naredil in obdelal Andrej Lajovic
- lahko da je premik fotoaparata premajhen.
-
Poliranje, 1/4 - cikcak 6x (1 ura),
30.5.2007 (sreda)
Poliralo se je z osrednjim delom matrice.
_________
_______| |________
Umeritvene slike posnel in obdelal Andrej Lajovic.
Pri conah pod 40 mm program kaže slabo usklajenost noža z optično osjo,
vzrok ni popolnoma jasen - izboljšave, premisleki sledijo ...
-
Poliranje, 1/4 - cikcak 5x (2 uri),
4.6.2007 (ponedeljek)
Poliralo se je s srednjim kolobarjem matrice - polirno površino je
predlagal in obdelal Gregor Vertačnik.
____ ____
___| |______| |____
Umeritvene slike posnel in obdelal Andrej Lajovic.
S oblika zrcala je manjsa, kako naprej?
-
Poliranje in meritve, 3.7.2007, 6.8.2007, 27.8.2007 (12 ur),
Krivinski radiji (iz programa foucault)
3.7.07
_____| |____| |_____
6.8.07
____| |______| |____
27.8.07
Krivulje površine zrcala pri zadnjih nekaj meritvah in sicer
referenčno glede na parabolo z goriščem 1235 mm.
Na tej sličici je dobro videti, kako deluje naš program: vse
krivulje se na desni iztečejo v isto točko, kar je posledica tega, da
integracijo meritev izvrši od roba navznoter. Z drugimi besedami, če
želimo krivulje primerjati absolutno, pri tem predpostavljamo, da se roba
pri poliranju nismo dotaknili. Tega se je treba pri interpretaciji
zavedati. Ni pa še popolnoma jasno, kako smo uspeli
pri zadnjem poliranju "pridelati" grbo okoli r=140.
Na žalost se svet noče obnašati tako,
kot bi mi od njega pričakovali...
-
Poliranje do sfere, 1/4 - cikcak 18x (4 ure),
3.9.2007 (ponedeljek)
Razlog, radi bi bolje kontrolirali potek poliranja do parabole.
_____________________
-
Poliranje nekaj 10x,
od 3.9.2007 do 12.12.2007
Na grafu je
zadnjih nekaj meritev glede na referenčno parabolo, s sivimi črtami pa so
vrisane parabole z 1, 2 in 3 mm drugačnimi gorišči (v obe smeri). Če
prispemo na katerokoli od njih bo vse v redu.
Po tehtnem razmisleku se je izkazalo, da že praktično od vsega začetka
delamo isto napako, in sicer to, da ne poliramo roba. Neintuitivno se
sicer zdi, da bi morali polirati rob, če je že tako "potlačen", vendar se
je treba po drugi strani zavedati, da ga ne bomo nikoli popravili, če se
ga sploh ne dotaknemo. Naš dosedanji načrt je bil poglobiti zrcalo v
sredini, nato pa popraviti obliko roba; zdaj smo enotnega mnenja, da mora
biti postopek RAVNO OBRATEN: najprej izravnajmo rob, nato pa se bomo
ukvarjali s preostankom površine. To bo močno olajšalo tudi delo pri
merjenju, saj lahko pri popravljanju roba napredek približno spremljamo
kar "na oko". Dokler na ta način ne bomo zaznali napredka, nam ni treba
izvajati dolgotrajnih meritev s fotografiranjem, ki so nam zadnje časa
požrle precej časa.
Ob naslednji priložnosti bomo zato pogreli matrico in jo čim bolj
uskladili z zrcalom, nato pa bomo popraskali le kak centimeter zunanjega
roba. Naš cilj je, da področje, kjer se intenzivnost poliranja najbolj
spreminja z radijem, postavimo na sredino našega problematičnega roba.
Zdi se, da bo tokrat zares šlo na bolje.
____________________
-
Poliranje nekaj 10x,
od marca 2008 do 16.6.2008
Odstopanje od parabole.
Neustrezna oblika rdeča krivulja, obetavna oblika zelena krivulja.
Po mnooogih krogih poliranja (nismo šteli), smo 16. junija ponovno
pomerili obliko zrcala. Z velikim veseljem smo ugotovili, da se stvari
premikajo v pravo (pričakovano) smer: naklon roba se izboljšuje.
Oblika se je bolj ali manj ohranila le na zunanjega pol centimetra,
kar ni problematično, ker na ta predel nikoli nismo zares računali.
Odločili smo se, da še nekaj časa vztrajamo pri istem početju, da se
rob še malo bolj zgladi, nato pa se spravimo na fino oblikovanje.
Naš cilj je z obliko priti na eno od sivih črt, ki predstavljajo parabole. Na
zadnjem grafu sta narisani oblika zrcala 7. aprila letos (rdeča
krivulja) in 16. junija (zelena krivulja). Na rdeči krivulji se dobro
vidi, da je naklon zunanjih treh centimetrov zrcala popolnoma napačen:
s premikanjem krivulje gor in dol ne dobimo ujemanja z nobeno od
narisanih parabol. Za to bi potrebovali parabolo z mnogo daljšim
goriščem, torej še precej sivih črt navzdol (narisane so samo tri, ki
imajo 1 mm, 2 mm in 3 mm daljše gorišče od referenčne). To je tisto,
čemur pravimo, da je rob "potlačen". Zadnje mesece smo zato polirali
po celi matrici, izvzemši zunanja dva centimetra. Rezultat je prikazan
na zeleni krivulji, kjer vidimo, da se je naklon roba precej
izboljšal. Zdaj je problematičen le še en centimeter in nadejamo se,
da lahko to z nekaj nadaljnjega poliranja spravimo na pol centimetra.
Nazadnje se bomo odločili za eno od parabol (verjetno prvo ali drugo
pod ravno črto) in s finim oblikovanjem poskusili prispeti nanjo.
Zdaj, ko ima rob ustreznejšo obliko, bi moralo biti tudi to precej
lažje.
Komentar in krivulje izrisal: Andrej Lajovic
-----
-
Od junija 2008 do maja 2009 se ni dogajalo veliko
- ponovno je bila nalita matrica
Junija 2009 pa smo pomerili obliko tovarniškega zrcala (8 palcev, f/5, parabolično zrcalo
teleskopa Newton) - rezultati so na strani meritve_zrcal_x.html
-
6. julij 2009 - oblikovanje matrice
Aparat za obsevanje bolnikov z infra žarki (posodila Matijatova mama) je
dodobra segrel tudi matrico.
Naši portreti iz 6. julija 2009. Narisali Veronika in Jerneja.
Sledi primerjava iz leta 2005.
Ker je naše packanje matrice ze povsod poznano,
nas je obiskala znana slikarka in nas ovekovečila - 2005.
Razlika med slikama je opazna, tudi mi smo se spremenili,
še najmanj pa se je spremenilo naše ljubo zrcalo - hm.
-
28. september 2010 - "empirično poliranje"
Andrej pravi:
Včeraj sem govoril o tem, da bi se po mojem mnenju dalo z računalnikom simulirati,
kako oblika matrice ter vrsta potez vplivata na končni rezultat poliranja.
Kot rečeno, sem to že enkrat poskušal rešiti analitično, vendar me je postopek
pripeljal do nekih strašljivih integralov, ki jih nisem imel poguma ali volje
reševati. Se mi je pa zdelo, da se mora dati precej enostavno rešiti z Monte
Carlo integracijo, saj je ta zelo priročna za integracijo presekov ploskev.
Fizikalni razmislek je takle: upor zrcala, ki drsi po matrici, je precejšen,
zato zrcalo po začetku vsake poteze razmeroma hitro zadobi končno hitrost,
na koncu poteze pa se prav tako hitro ustavi. S tem postane problem neodvisen
od hitrosti potez in se prevede na to, da je intenzivnost poliranja odvisna od
tega, koliko časa se nek del zrcala pri poliranju nahaja na matrici oz. na delu
matrice, ki ni postrgan; seveda čas, ko zrcalo miruje, ne šteje.
Stvar je potem preprosta. Izmisliš si vrsto poteze – jaz sem uporabil
cik-cak – po njej naklepaš nekaj enakomerno razmaknjenih položajev zrcala,
nakar si v vsakem položaju zrcala izmisliš večje število naključno ležečih
točk, ki ležijo ali pa ne ležijo na polirajočem delu matrice (ali pa delno
ležijo, če matrica ni postrgana na "vse ali nič"). Vsaka točka, ki leži na
matrici, prispeva k spoliranosti ustreznega območja na zrcalu.
In to je to.
Na disku sem potem našel neke podatke, ki sva jih enkrat sproducirala s
Klemnom, in sicer sva odštela dve meritvi zrcala, med katerima smo polirali
z delom matrice med 80 mm in 110 mm – torej s kolobarjem z notranjim radijem
8 cm in zunanjim radijem 110 cm. V simulaciji sem poliranje nastavil na
cik-cak s petimi potegi, torej gor-dol-gor-dol-gor, pri čemer gre zrcalo
istočasno enakomerno preko matrice od leve proti desni. Dolžino potegov
sem izbral tako, da je šlo virtualno zrcalo na vrhu in dnu ter ob straneh
za četrtino svojega radija preko roba matrice (torej 4 cm preko roba).
Tako nekako smo običajno polirali.
Izkazalo se je, da se krivulja s točno takšnimi podatki sicer ne ujema
z meritvami, se jo pa da skoraj točno ujeti z malo drugačnimi: kolobar
od 85 mm do 120 mm (odstopanje od nazivnih vrednosti za 0,5 cm ter 1 cm,
kar je popolnoma sprejemljivo) ter pomik zrcala preko roba 0.22 radija,
kar znese 35 mm. Dolžina potez bi bila v tem primeru nekaj čez 7 cm.
Na grafu je z rdečo črto narisana meritev, z zeleno pa simulacija
pri omenjenih pogojih. Rezultat simulacije je seveda pomnožen z ustrezno
konstanto, saj je absolutna skala odvisna od dolžine poliranja.
Rob zrcala je zaradi notranjih odbojev v steklu zelo problematičen
za merjenje, zato zavoju krivulje navzdol na skrajni desni ne bi
ravno verjel. Prav tako je rahlo nezanesljiva sredina zrcala (majhni radiji).
S tem pravzaprav izginejo vsa neskladja med meritvijo in simulacijo,
kar pomeni, da že tako preprost model zelo lepo napove, kaj se bo pri
poliranju zgodilo.
Prihodnji ponedeljek se lahko malo zabavamo z oblikami matrice in
tipi potez, ker se izkaže, da so rezultati lahko zelo raznoliki.
-
Andrej Lajovic poroča (10. nov. 2010)!
Začnimo s stanjem pred enim letom, natančneje na dan 2. maja 2009. Oblika
zrcala, ki smo jo do takrat uspeli načarati, je prikazana tule:
Dejansko je takšna oblika nastala 16. junija 2008, potem pa nismo več
polirali, samo merili. Že 27. oktobra 2008 smo naredili načrt, ki je čisto
zares čakal nekje pri meni v datoteki "nacrt" in je pravil sledeče:
2008-10-27
Naslednjič: ne poliramo več roba, temveč 0--60 z dolgimi potezami (4+ cm).
Načrt smo začeli udejanjati sredi oktobra letos. Ker me takrat ni bilo
zraven, se ne spomnim točno, koliko krogov je bilo narejenih (cca. 10?).
Rdeča črta – stara oblika, zelena črta – nova oblika. Že na prvi pogled je
videti, da je bilo poliranje zelo efektivno: mnenja o tem, ali je bilo
morda preveč efektivno, so deljena. :-) Dejstvo je, da smo v sredini
zrcala pridelali "jamo", ki se jo lepo vidi tudi pri Foucaultovem testu.
Vsekakor situacija ni zaskrbljujoča, vseeno pa smo bili presenečeni nad tem,
kako hitro je nastala takšna sprememba. Del razloga zna biti tudi dejstvo,
da smo nazadnje nalili nekoliko mehkejšo matrico.
Rezultate sem obdelal tudi s svojim novim programom za simuliranje ter
prileganje rezultatov poliranja. Zelo me je zanimalo, kaj bo program
pokazal, saj sem do sedaj lahko uporabljal le stare podatke, pri katerih
včasih ni bilo čisto jasno, kakšno matrico smo uporabljali, ali pa je iz
rezultatov prileganja prišla precej drugačna oblika, kot pa smo jo zapisali
v dnevnik (izjema so bili le podatki za poliranje med 80 do 110 mm, s
katerimi se je simulacija lepo ujemala). Tule sledi slika, izvožena iz
mojega programa. Opozoriti moram, da je izpis namenjen v prvi vrsti
operaterju, ki mora bolj ali manj vedeti, kaj gleda, zato je morda za
naključnega opazovalca stvar malo kriptična. Razlaga sledi spodaj.
Programu podam niz dolžin cik-cak potez, nato pa algoritem za vsako od njih
poskuša ugotoviti, kakšna bi morala biti oblika matrice, da bi bili
rezultati takšni, kot smo jih dobili v resnici.
Levi graf prikazuje vsoto kvadratov razlik med simulacijo in resničnostjo za
različne dolžine potez; gre torej za nekakšno "stopnjo ujemanja". Dolžine
potez, oziroma natančneje, razdalje, za katere se zrcalo premakne preko
matrice pri poliranju (preko palca lahko rečemo, da je to približno polovica
dolžine poteze) so navedene na abscisi, in sicer v enotah radija zrcala.
Vidimo, da je ujemanje pri kratkih potezah dobro, sledi "plato" pri srednje
dolgih potezah, nato pa drastično poslabšanje prileganja pri dolgih potezah.
To je dokaj tipičen potek krivulje. Izkaže se, da je najbolj realen rezultat
običajno tisti, ki leži na platoju tik preden se krivulja strmo vzpne. Na
grafu sem to točko označil rdeče.
Oblika matrice za takšno dolžino poteze je prikazana na srednjem grafu.
Zgoraj lahko še preberemo, da gre za poteze, pri katerih gre zrcalo 4 cm
preko roba matrice.
Desni graf prikazuje spremembo oblike zrcala pri izbrani dolžino potez ter
prikazani obliki matrice. Z debelejšo rdečo krivuljo je narisana meritev, z
modro pa rezultat simulacije. Modra črta ponekod ni vidna, ker se praktično
popolnoma prekriva z rdečo. Vidimo lahko, da je ujemanje dokaj dobro, če ne
štejemo skrajnega roba. Nihanje simulirane rešitve na robu je posledica
tega, da se program zelo trudi prilegati tudi tisti del meritev, kar pa mu
le deloma uspe, in sicer tako, da zelo poviša skrajni rob matrice (skrajni
desni stolpec na srednjem grafu). Zanimivo je, da se ta "špica" pojavlja
skoraj vedno, kar nakazuje, da vsemu trudu in zniževanju matrice navkljub še
vedno poliramo tudi zunanji del zrcala. S tem se bo vsekakor treba še
ubadati.
Z zgornje slike vidimo, da je program izračunal obliko matrice, ki polira od
središča do radija približno 4 cm. V resnici pa smo matrico popraskali tako,
da naj bi polirala znotraj kroga z radijem 6 cm. Od kod torej neskladje?
Ogled matrice je pokazal, da je imel program kljub vsemu dokaj prav: iz
vzorcev, ki jih je polirna pasta pustila na matrici, je bilo razvidno, da je
večino poliranja dejansko povzročilo le nekaj ploskev, ki so bile
razporejene znotraj kroga z radijem 4 cm. To me je zelo razveselilo, saj je
bil to prvi dokaz, da uporabljeni – relativno preprosti – model sploh ni za
odmet.
Namen programa je mogoče brez kakršnihkoli modifikacij tudi "obrniti": iz
meritve zrcala zna napovedati, kakšno matrico in kakšno dolžino potez bi
bilo potrebno uporabiti, da bi prišli na idealno parabolo. Program je dal
sledečo napoved:
Torej je mogoče! :-) Ker so prispevki k poliranju aditivni, je mogoče
takšno idealno matrico "sestaviti" iz več zaporednih poliranj. Odločili smo
se, da ne pretiravamo s kompleksnostjo oblikovanja matrice in se za začetek
omejili na poliranje na področju od 60 do 100 mm (srednji kucelj). Štiri
kroge pozneje smo dobili tole:
Velja omeniti, da sem zamenjal referenčno parabolo, ki ima sedaj krivinski
radij 2469 mm, kar je za 1 mm manj kot na prejšnji sliki; tam je to prva
siva krivulja nad osjo x. Razlog je preprost: izkazalo se je, da bomo
verjetno laže prišli na takšno končno obliko. Sledi še obdelava pridelane
razlike z mojim programom:
Tokrat je izračun potrdil poliranje med 60 in 100 mm, primerjava grafov z
resnično matrico pa je razkrila tudi izvor "griča" med 20 in 30 mm: na
matrici je bila tam namreč manjša dvignjena lisa.
Program smo nemudoma pognali tudi za napoved idealnega naslednjega koraka:
rezultat nas je še zlasti zanimal, ker smo spremenili ciljno parabolo.
Na podlagi zgornjega rezultata smo se odločili za poliranje med 70 in 90 mm.
Naredili smo 6 krogov in dobili tole:
Optimistično lahko sklenemo, da daje naše poliranje trenutno dobre
rezultate, in se tudi lepo ujemajo z nameni, ki jih izrazimo z oblikovanjem
matrice. Nekoliko skrbi le rob, ki se počasi, a vztrajno niža – verjetno ga
bomo v naslednjem koraku poskusili popraviti, saj nam bo sicer bistveno bolj
zagrenil življenje kdaj kasneje.
